V veljavo je stopil sklep Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki je bistveno poslabšal kreditno sposobnost velikega števila gospodinjstev.

S prvim novembrom so začela veljati nova pravila pri pridobivanju posojil, podlaga je sklep Banke Slovenije z dne oktobra 2019, ki je v javnosti in tudi pri bankah dvignil precej prahu. Največ polemik sproža upoštevanje vzdrževanih družinskih članov pri kreditni sposobnosti. 

Potrošniški krediti samo do sedem let, zaradi otrok se niža kreditna sposobnost

Prva sprememba, ki jo uvaja sklep Banke Slovenije, je omejitev ročnosti potrošniških kreditov. Doba odplačevanja za potrošniški kredit je tako po novem največ sedem let. V Banki Slovenije to pojasnjujejo tako:

»Na Banki Slovenije opažamo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.«

Največja zaostritev pa je pri oceni kreditne sposobnosti kreditojemalca. Ta namreč zavezuje, da mora posamezniku po plačilu kreditnega obroka vsak mesec ostati znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače.

To pomeni 674 evrov oziroma od 1. januarja 2020, ko bo prišlo do zvišanja minimalne plače, 715 evrov bruto. Burne odzive, celo samega predsednika vlade, je sprožil pogoj, ki prišteva znesku še strošek preživljanja družinskega člana. Ta naj bi bil 237,29 evra na otroka v dvostarševski družini in 309,68 evra na otroka v enostarševski družini v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. 

Ko povprečna plača postane podpovprečna za banke

Kaj to pomeni v praksi? Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji povprečna bruto plača 1.725,91 evra oziroma 1.114,16 evra neto.

V primeru štiričlanske družine, kjer imata oba starša povprečno slovensko plačo in preživljata dva otroka do 18 let, lahko kreditojemalec vzame kredit, kjer bo mesečni obrok največ 162 evra.

Pri potrošniškem kreditu to pomeni, da bo lahko vzel kredit v višini okoli 11.000 evrov, pri stanovanjskem pa je znesek kredita z ročnostjo 20 let okoli 30.000 evrov. Pri vsakem dodatnem otroku oziroma manjših dohodkih od povprečne plače pa je kreditna sposobnost okrnjena še toliko bolj ali pa je sploh ni.

Za upokojence s povprečno pokojnino, ki znaša trenutno 657 evrov neto, pa to pomeni, da so že v osnovi kreditno nesposobni.

Podravje kreditno nesposobno?

Če se osredotočimo na podravsko statistično regijo, pa je slika kreditne sposobnosti še toliko slabša.

Povprečna neto mesečna plača za Podravje je namreč 1.028,31 evra, kar pomeni, da je precej nižja od povprečne na državni ravni.

Če potegnemo črto, po novih pravilih tisti, ki imajo povprečno plačo, ne morejo pričakovati, da si bodo lahko privoščili stanovanje ali hišo, saj za to ne bodo kreditno sposobni, posebej, če imajo otroke. 

Primer izračuna kredita pri banki NLB
Primer izračuna kredita pri banki NKBM
Primer izračuna kredita pri banki Intesa Sanpaolo

Banke so v negotovosti, je ukrep diskriminatoren?

Precej oster je bil tudi odziv predsednika vlade Marjana Šarca, ki je pozval Banko Slovenije k vnovičnemu premisleku glede navedenega ukrepa in si tudi zastavil vprašanje ali gre za diskriminacijo:

»Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci. Gre tu za diskriminacijo posameznikov?«

Več kot 300.000 ljudi ne more dobiti kredita

Po izračunih Združenja bank Slovenije bo imel ta ukrep dolgoročne posledice in bo neposredno vplival na ogromno število ljudi. Banke težko določijo, kolikšen del populacije ne bo več kreditno sposoben, ker je to odvisno od trenutne zadolženosti, števila družinskih članov in še kupa drugih dejavnikov. S pomočjo statistik pa so prišli do naslednjih izračunov:

57 odstotkov upokojencev (213.000 od 380.000), ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, kredita pri bankah ne bo moglo več dobiti;

vsaj 20 odstotkov zaposlenih (114.000), ki prejema neto plačo do 928 evrov (podatki Statističnega urada Republike Slovenije), in preživlja enega ali so-preživlja enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita;

tudi v višjih razredih neto plač od 10 do 25 odstotkov zaposlenih zaradi novih pravil ne bo moglo dobiti kredita.

Kot nam je povedal vodilni v eni izmed soboških bančnih poslovalnic, pa bodo pač morali slediti temu Sklepu Banke Slovenije, saj je zavezujoč: »Negodovanja je sicer veliko, pritiski so, ampak za enkrat ne moremo špekulirati, da se bodo ta pravila odpravila.«

Kaj bodo dorekli na sestanku?

Je pa res, da bo prišlo 15. novembra do sestanka na to temo in tudi Šarec poziva, da se naj takrat najde rešitev, ki bo ugodna za vse:

»Predstavnike Združenja bank Slovenije bom pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. Tako Banka Slovenije kot banke bi morali, vsak na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju.«

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je sicer v pogovoru za Televizijo Slovenija povedal, da z zaostrovanjem pogojev ščitijo davkoplačevalce, saj se na bančnem trgu odvija prekomerno kreditiranje, kar ob poslabšanju gospodarstva lahko pripelje do novih bančnih lukenj, ki jih bo spet plačal davkoplačevalec.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice