V dvorani upravne stavbe družbe Dravske elektrarne Maribor so se svečano proslavili dve okrogli obletnici – 70 let delovanja hidroelektrarne Mariborski otok in 40 let delovanja hidroelektrarne Formin.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je na slovesnosti poudarila, da so se hidroelektrarne v vseh teh letih delovanja vedno izkazale: »Dobre hidroelektrarne bomo potrebovali tudi v bodoče, a energija proizvedena iz vode ne bo zadostovala, potreben bo prehod na nove vire, kar pomeni izkoriščanje ostalih obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Potrebe po njej se v prihodnje namreč ne bodo zmanjševale. Naložbe v obnovljive vire so nujne in verjamem, da bomo skupaj našli dogovore v dobro države, družbe in ljudi.«

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pa je na slovesnosti dejal: »Obe elektrarni, Mariborski otok in Formin, močno zaznamujeta moje videnje reke Drave. Hidroelektrarno Mariborski otok sem kot kratkohlačnik opazoval z obrežja Mariborskega otoka in strmel v razpenjen padec mogočnega slapa skozi pretočno polje iz granitnih kock sestavljene elektrarniške pregrade. Pri hidroelektrarni Formin sem bil vpleten po družinski strani, saj je moj pokojni oče sodeloval pri izgradnji hidroelektrarne nekaj lučajev stran od rojstne vasi Gajevci. Kar se tiče samega gospodarskega razvoja mesta, pa so bili z izgradnjo hidroelektrarne Fala, prve v nizu elektrarn na reki, ustvarjeni pogoji za hiter industrijski razvoj mesta. Maribor je postal pomembno industrijsko središče različnih industrij prav po zaslugi cenejše električne energije, ki je prihajala s Fale. V desetletjih, ki so sledila, so tudi druge hidroelektrarne pomembno sooblikovale življenje v mestu.«

»Žal pa je v zadnjih dobrih desetih letih državna politika z nizom svojih odločitev dosegla, da Drava ne teče več skozi Maribor in pokrajino, ki jo je ustvarila. Dodana vrednost tukaj proizvedene najcenejše slovenske elektrike gradi druga slovenska okolja. Žal v Mariboru in Podravju nimamo nobene večje koristi od presežkov pri proizvodnji električne energije na reki Dravi. Čas je, da se to spremeni,« je še opozoril Fištravec.

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor je na slovesnosti opozoril z besedami, da so misli podjetja usmerjene v prihodnost: »Slovenski del reke Drave je energetsko v celoti izkoriščen zato gradimo in načrtujemo gradnje več malih hidroelektrarn na njenih pritokih. A tudi pri tem se ne želimo ustaviti, saj se zavedamo zavez države glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov po eni strani in pričakovanj sodobne družbe po drugi strani. Verjamemo, da bodo prihodnji časi in odločitve vlade bolj naklonjene strategiji izkoriščanja še neizkoriščenega potenciala vode, vetra in sonca v državi ter projektom, ki nas bodo kot podjetje in družbo v najširšem smislu ohranili na zemljevidu držav, ki so pri proizvodnji in porabi električne energije uvozno neodvisne in posledično gospodarsko in vse družbeno uspešne.« 

Matjaž Marovt, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, pa je izpostavil, »da je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe z električno energijo poslanstvo in nenehna skrb elektroenergetike. Nenehna skrb mora biti tudi zagotavljanje zadostnih virov električne energije. Zgodba Mariborskega otoka, kjer je od ideje do začetka gradnje poteklo kar 30 let, nas uči, da delujemo v panogi, kjer so odločitve zahtevne in posledice vidne po več letih. Potrebe po električni energiji naraščajo in ne glede na ukrepe učinkovite rabe energije bodo s prehodom v brezoglično družbo še večje, zato bo na te izzive potrebno odgovoriti sedaj.«

Hidroelektrarna Mariborski otok

Predlog za izgradnjo hidroelektrarne pri Mariborskem otoku se je na seji mariborskega občinskega sveta prvič obravnaval že leta 1909, a ni dobil podpore. Slabo desetletje kasneje je bila dograjena hidroelektrarna Fala, nato pa se do začetka druge svetovne vojne na tem delu reke Drave v energetskem smislu ni nič dogajalo. Poleti 1941 je okupator zadolžil družbo AEW, da prične s pripravami za izgradnjo hidroelektrarne Mariborski otok.

Z gradnjo so začeli jeseni 1942 in po prvotnem načrtu naj bi prvi agregat začel obratovati že leta 1944. Zaradi vojne pa dela niso potekala po načrtu in ob koncu druge svetovne vojne je bilo dokončanih le trideset odstotkov gradbenih del. Šele v začetku leta 1946 se je z gradnjo intenzivneje nadaljevalo, a že isto poletje je visoka voda graditeljem povzročala velike težave. Ob še nekaterih drugih težavah je hidroelektrarna Mariborski otok s prvim agregatom začela obratovati 5. septembra 1948 - šlo za prvo hidroelektrarno zgrajeno v obdobju tako imenovanega Petletnega načrta oziroma prvo, ki je bila zgrajena v povojni Jugoslaviji. Drugi agregat je pričel obratovati leta 1953, tretji pa leta 1960. 

V okviru tako imenovane prve faze prenove gornje dravskih elektrarn je bila med letoma 1994 in 2000 prenovljena tudi hidroelektrarna Mariborski otok, ki tako danes deluje z močjo na pragu 60 MW in letno proizvede približno 270 GWh električne energije; v celotnem obdobju delovanja pa je proizvedla skoraj 17.000 GWh električne energije, s čimer bi v današnjem času pokrila porabo vseh slovenskih gospodinjstev za dobrih pet let.

Hidroelektrarna Formin

Z gradnjo hidroelektrarne Formin naj bi po prvotnih načrtih začeli takoj po dograditvi hidroelektrarne Zlatoličje, torej leta 1969, a sprejem dokončne odločitve ni bil sprejet. Z mrtve točke je slednje premaknilo šele dejstvo, da so Hrvati leta 1971 začeli graditi hidroelektrarno Varaždin, ki je s pričetkom obratovanja leta 1974 znatno porušila režim obratovanja v verigi dravskih elektrarn. Odbor za urejanje vprašanj posebnega pomena na področju elektrogospodarstva Slovenije je leta 1973 sprejel program elektroenergetskih objektov s Socialistični republiki Sloveniji, ki jih je treba zgraditi in leta 1975 se je pričelo z gradnjo. A tudi tukaj ni šlo brez zapletov in težav, ki pa so bila k sreči premagana in »najmlajša« je s prvim agregatom začela obratovati 2. februarja 1978, drugi agregat pa je bil na omrežje priključen 27. oktobra istega leta. Hidroelektrarna Formin je bila že v osnovi zgrajena z namenom, da bo daljinsko vodena iz Centra vodenja, kar se je tudi uresničilo, in sicer 1. avgusta 1991.

Hidroelektrarna je v času svojega obratovanja sicer doživela nekaj delnih prenov ter med vsemi elektrarnami na slovenskem delu reke Drave utrpela tudi največ škode ob katastrofalnih poplavah leta 2012, a osnovna vitalna oprema je ostala do danes – torej je edina od osmih hidroelektrarn, s katerimi upravljajo Dravske elektrarne Maribor, ki še ni bila deležna temeljite prenove. Projekti za to se sicer že pripravljajo in načrtuje se, da se bo obnova pričela nekje v sredini naslednjega desetletja. 

Najnižje ležeča hidroelektrarna na slovenskem delu reke Drave deluje z močjo na pragu 116 MW in letno proizvede približno 550 GWh električne energije, s čimer je druga po količini proizvodnje med hidroelektrarnami naše družbe; v celotnem obdobju delovanja pa je proizvedla dobrih 21.000 GWh električne energije, s čimer bi v današnjem času pokrila porabo vseh slovenskih gospodinjstev za skoraj šest let in pol. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice