Člani odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so na seji, na kateri so na zahtevo SDS razpravljali o preprečevanju mladoletniškega nasilja, zavrnili predlog sklepov, s katerima bi vlado med drugim pozvali k ukrepanju zoper nasilne otroke, mlajše od 14 let, ter ureditvi njihove kazenske odgovornosti za nasilna dejanja.
Predstavnik predlagatelj Andrej Poglajen (SDS) je pojasnil, da je zahtevi za sklic današnje seje med drugim botrovalo nedavno medvrstniško nasilje na Ptuju.
Število kaznivih dejanj mladoletnikov je vedno večje
Opozoril je tudi, da je iz letnega poročila o delu policije za leto 2023 razvidno, da je število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete vedno večje, vlada pa na tem področju ne ukrepa. Dodal je, da v slovenski zakonodaji ni možnosti pravnih ukrepov zoper nasilne mladostnike, ki so mlajši od 14 let.
V SDS so zato za sejo pripravili predlog dveh sklepov. S prvim bi pozvali vlado, da v 30 dneh sprejme ukrepe za zagotavljanje varnosti v primeru mladoletniškega nasilja in ukrepanje zoper nasilne otroke, ki so mlajši od 14 let.
Odboru so predlagali tudi, da pozove vlado, da v 60 dneh pripravi in določi besedilo zakonodaje, ki bo določila odgovornost nasilnih otrok, ki so mlajši od 14 let. Odbor je z štirimi glasovi za in osmimi proti zavrnil oba sklepa.
Ciprle: Na več prijav medvrstniškega nasilje je vplival strelski pohod v Beogradu
Obravnava medvrstniškega nasilja med mladimi je ena izmed prednostnih nalog ministrstva, policije in vlade, je danes zatrdila državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin.
Policija, ki se s tovrstnim nasiljem najbolj srečuje, deluje v smeri zaščite žrtev ter sodeluje s centri za socialno delo, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, starši in nevladnimi organizacija, ki delujejo na tem področju, je poudarila.
Namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciprle je prepričan, da na povečanje kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete vpliva število prijav, ki se je povečalo po maju 2023, ko je na eni izmed osnovnih šol v Beogradu 13-letnik v strelskem pohodu ubil več ljudi.
Ocenil je, da je ta dogodek prispeval k družbi, ki je bolj občutljiva in pozorna na nasilje med mladimi.
Kokalj: Nižanje starosti za kazensko odgovornost ni rešitev
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj je medtem izrazila prepričanje, da je nižanje starosti za kazensko odgovornost le navidezna rešitev za zelo kompleksen problem.
»Če želimo ustvariti družbo, v kateri mladoletniki prevzamejo odgovornost, a tudi dobijo priložnost za spremembo, potem potrebujemo preventivni, razvojno usmerjen in celosten pristop k obravnavi mladoletniškega nasilja. Ni čudežnih rešitev, ki bi čez noč lahko to ustavile, prav tako pa sem prepričana, da tudi nižanje starosti za kazensko odgovornost ni ustrezen ukrep v tej smeri,« je bila jasna.
SDS: Namesto politike korenčka bi politiko palice
V poslanski skupini SDS so med razpravo izpostavili potrebo po bolj ostrih ukrepih za obravnavo nasilja mlajših od 14 let. Poglajen je poudaril, da ima policija trenutno omejene pristojnosti, porast nasilja pa je po njegovem mnenju treba zajeziti.
»Trenutno poznamo samo politiko korenčka, ne poznamo pa politike palice, in tukaj bi morali poseči v zakonodajo tudi z vidika tega, da bi policija imela možnost to problematiko ustrezneje naslavljati,« je dejal.
Kje se skriva rešitev?
Jožef Horvat (NSi) je zatrdil, da je problem medvrstniškega nasilja v slovenski družbi akuten. Po njegovih besedah v NSi ne zagovarjajo »hudih kazenskih represivnih ukrepov«, ampak zgolj prevzgojni postopek v organizaciji države, ki bi takega otroka obravnaval, mu pomagal in ga skušal prevzgojiti.
Prepričan je, da je nasilje med mladimi bolj odvisno od tega, kaj počnejo odrasli, kot od njihovih impulzov.
Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica je medtem poudarila, da so vzroki za medvrstniško nasilje raznoliki, represija pa po njenem mnenju ni rešitev za ta problem.
Sukič je prepričana, da SDS s svojo politiko med državljani in otroci spodbuja homofobijo, ksenofobijo in sovraštvo do umetnikov, kar med drugim vodi tudi do medvrstniškega nasilja nad pripadniki teh skupin in v bolj izključujočo ter nasilno družbo.
Tudi v poslanski skupini Svoboda menijo, da je za medvrstniško nasilje med mladimi kriva družba, kompleksnih težav pa se ne da rešiti z nižanjem starosti za kazensko odgovornost.
Sandra Gazinkovski je poudarila, da morajo odgovornost za kazniva dejanja otrok, mlajših od 14 let, nositi njihovi starši. Rešitev vidi v preventivi in ozaveščanju o nasilju.
Branko Zlobko medtem meni, da je ob nasilju treba do mladostnikov individualno pristopiti in ugotoviti, zakaj prihaja do nasilnega vedenja posameznikov. Če se nasilje ponavlja in ne pomagajo nobeni drugi ukrepi, je treba razmisliti tudi o ostrejših ukrepih, je prepričan.
