Okej, tole bi morali biti top trije momenti s sinočnjega koncerta Joss Stone v najstarejšem mestu. Nastali so štirje. Ne nujno v najljubšem vrstnem redu. Za petega je bilo prevroče. Pa poglejmo ...
Prihod Joss Stone na Ptuj bi moral biti eden tistih večerov, ko glasba, poletno nebo in veduta najstarejšega slovenskega mesta sestavijo skoraj idealno festivalsko podobo. Toda vreme je organizatorjem tik pred koncertom prekrižalo načrte. Nastop, prvotno predviden na prostem, so morali zadnji trenutek preseliti v dvorano Campus Ptuj.
Hitra prilagoditev je terjala davek: vročina in sopara, ki bi jo v dvorani lahko rezal z nožem za kruh, je marsikomu v več kot dvatisočglavem občinstvu zagrenila večer. In vplivala na njegovo potrpežljivost.
A vzdušje v dvorani se je hipoma popravilo, ko je na oder (s skoraj tričetrturno zamudo) prikorakala težko pričakovana zvezdnica – bosonoga kakopak in s srcem, polnim soula. Zatorej, če takšnih in drugačnih kritik – mimogrede, na slednje se je odzvala tudi soul diva sama – po koncertu ne manjka, te zagotovo ne letijo na njen performans.
Britanska glasbenica je na festival Arsana – Ptuj je bil uradno uvrščen tudi na njen mednarodni koncertni koledar – prišla v okviru evropske koncertne serije Soul in Full Bloom, s katero ob spremljavi devetčlanske zasedbe povezuje različna obdobja svoje več kot dve desetletji dolge kariere.
Program turneje sega od zgodnjega soula do novejših ustvarjalnih poglavij, v katerih se njen osnovni glasbeni izraz srečuje z R&B-jem, bluesom, popom in reggaejem.
Stone ni pevka, ki bi morala svojo navzočnost graditi z velikimi scenografskimi učinki. Njeno glavno odrsko sredstvo ostaja glas – topel in mehak v mirnejših trenutkih, nato pa brez očitnega napora prodoren, raskav in silovit.
Biografija upravičuje sloves karizmatične izvajalke. Dobitnica grammyja je na mednarodno prizorišče vstopila že kot najstnica, nato pa kariero razvila prek soula, bluesa, popa in različnih sodelovanj. Organizatorji festivala Arsana so izpostavili njeno delo z glasbeniki, kot so Sting, Lenny Kravitz, Mick Jagger, Jeff Beck, Herbie Hancock, Damian Marley, James Brown in Stevie Wonder.
V luči tega kakovosti nastopa verjetno ni treba posebej poudarjati. Glasbeniki v spremljevalnem ansamblu so imeli dovolj prostora za instrumentalne improvizacije, pevka pa za precej sproščeno komunikacijo z občinstvom.
Poglejmo nekaj najbolj kul momentov večera.
Mister Pizdun-man
Eden vrhuncev večera je bil zagotovo ob pesmi Mr. Wankerman, ko je Stone občinstvo prosila za pomoč pri učenju jezika. Vprašala je, kako pravimo moškim sumljivega slovesa, moškim, ki lažejo, tudi varajo? Občinstvo je nekoliko oklevalo, dokler se nekdo ni opogumil in zavpil: »Pizdun!« Stone je zastrigla z ušesi in ponovila: »Pizdoun?«
Sledil je smeh v dvorani in Stone je postalo jasno, da je našla pravi nadomestek za britansko (nekoliko vulgarno) slengovsko besedo 'wanker', s katero pogosto opišejo arogantno, neprijetno ali celo nesposobno osebo. Moškega v tem primeru.
Stone se je spretno poigrala z na novo naučeno besedo pizdun in namesto besedila Mr. Wankerman je nastal Mr. Pizdun-man – gre sicer za priljubljeno in hudomušno pesem, ki jo je glasbenica izdala na njenem četrtem studijskem albumu Colour Me Free! iz leta 2009.
Skladba je neposredno, sarkastično pismo njenemu nekdanjemu partnerju, v katerem ga obtožuje sebičnosti in pomanjkanja spoštovanja.
Dragi moji, to je 'Mr. Pizdun-man' ...
Brez skrbi, Rubano je tudi Ptuju pokazal, kako se 'prime' bas kitaro
Naslednji od vrhuncev večera je pripadel ameriškemu basistu Mattu Rubanu, ki je v daljšem solističnem vložku pokazal, da bas kitara v soulovski zasedbi ni namenjena le neopaznemu vzdrževanju ritma.
Rubano je glasbenik z izrazito raznoliko kariero. Med letoma 2003 in 2010 je bil član ameriške alternativne rock skupine Taking Back Sunday, sodeloval pa je tudi s številnimi drugimi izvajalci. Na svoji uradni strani trenutno kot osrednji projekt izpostavlja prav svetovne turneje z Joss Stone.
V sedanji zasedbi skupaj s kitaristom in glasbenim vodjem Stevom Downom soustvarja jedro zvoka, na katerem lahko preostali člani skupine gradijo polne soulovske aranžmaje. Down je del koncertne zasedbe Joss Stone že od leta 2012, Rubano pa njenemu repertoarju dodaja izkušnje iz soula, popa in alternativnega rocka.
Pravico imamo, motiti se!
Ne smemo pozabiti omeniti, da je na stojalu za mikrofon tudi tokrat visela ruta, eden prepoznavnih odrskih detajlov britanske pevke, ki je za ptujski nastop sicer izbrala lahkotno poletno obleko.
A vročina v dvorani se je čutila tudi na odru. Dobitnica grammyja si je dolge lase proti koncu nastopa vse večkrat poskušala speti v figo in se enkrat ob tem celo nasmejano pošalila, kako vroče je.
Po približno uri in pol se je prvič poslovila, množica pa je v hipu oživela in jo z glasnim aplavzom priklicala nazaj. V dodatku je zapela tudi Right to Be Wrong in jo predstavila kot svojo prijateljico – pesem, ki jo spremlja že dolgo in katere sporočilo o pravici do napak, lastnih odločitev in osebne svobode ostaja eno najbolj prepoznavnih v njenem repertoarju.
»Naj vam te pravice ne vzame nihče,« je še dodala Stone.
Sončnice v slovo med zadnjim komadom
Četrti in zadnji moment večera, ki ga dodajamo v tole reportažico, je še posebej simpatičen. Ena najbolj prepoznavnih soul pevk svoje generacije se ni poslovila le z zadnjimi toni, temveč tudi s cvetjem: med obiskovalce, ki so vztrajali vse do konca, je razdelila šopek sončnic.
In tako se je ob zaključku koncerta simbolika turneje Soul in Full Bloom, kar v prevodu pomeni Duša (a hkrati tudi glasbena zvrst 'soul') v polnem razcvetu preselila tudi med občinstvo.
