Po treh predvečerih bo 16. oktobra na Štuku finale letošnjega natečaja Šourock.
Z natečajem Študentska organizacija Univerze v Mariboru že vrsto let pomaga še neuveljavljenim dijaškim in študentskim glasbenim skupinam, da pokažejo svoj potencial in se predstavijo na »velikem« odru.
Mladim glasbenim skupinam tako natečaj že več kot 20 let predstavlja odlično odskočno desko v svet glasbene industrije.
Da natečaj pušča pomemben pečat pri preboju mladih skupin, pričajo številna znana imena, ki se širši publiki prvič predstavila na natečaju, nato pa zasidrala na slovensko glasbeno sceno.
Z 'Retro anorakom' do zmage
Na odru mariborskega Štuka je leta 2021 slavila skupina Jet Black Diamonds. Vzhajajoča zasedba mladeničev iz Vipavske doline zagotovo spada med vidnejše predstavnike novega vala slovenske glasbe. Spomladi so izdali svoj prvi album Sladki problemi in ga predstavili konec aprila v Kinu Šiška.
Kot je za Mariborinfo povedal frontman zasedbe Urban Koritnik, jih na Šourock vežejo lepi spomini: »Takrat smo želeli nekaj novega, začenjali smo z bendom, želeli smo se predstaviti širši publiki, pokazati to, kar imamo, kar smo že naredili. Pa tudi dobiti nove odrske izkušnje, spoznati nove ljudi tudi od drugod, ne samo iz Vipavske doline.«
»Absolutno je šlo za dobro izkušnjo, kajti sploh nismo pričakovali, da bomo prišli v finale, kaj šele zmagali,« je dejal.
Pomembna prelomnica v zgodovini benda
Kot pojasnjuje Urban, jim je zmaga na natečaju prinesla več nastopov na štajerskem koncu, hkrati pa jih je takrat marsikdo vprašal 'Čakaj, vi ste zmagali Šourock?'.
»To je neka prelomnica, ki jo lahko poveš, da jo imaš v zgodovini benda,« dodaja.
Kako pomembne so takšne priložnosti za mlade glasbene skupine v Sloveniji? »Pomembne, ker teh natečajev v Sloveniji ni veliko,« pravi mladi Primorec: »Imajo kar veliko vlogo pri tem, da se ustvarja neka nova mlada glasbena scena. Šourock je neka odskočna deska v svet glasbe v Sloveniji, ker drugače težko pokažeš, kar si naredil.«
Iz dnevne sobe ali garaže pred publiko na velikem odru
Zgodba Šourocka se je začela pred več kot dvema desetletjema, in sicer leta 2003.
»V tistem obdobju se je ravno zgodil nekakšen prenos. Tako glasbenih žanrov, kakor generacijski. Če je pred tem večina poslušala rock glasbo, pa je prelom tisočletja prinesel prevlado drugih žanrov. Zato je takrat ekipa sklenila, da ravno mladi rockerji potrebujejo največ podpore,« je za Mariborinfo povzel vodja projekta Anej Pevec.
»In če vemo, da se večina začetkov glasbenih karier začne v domači sobi ali garaži, je bilo pomembno, da ti mladi glasbeniki začutijo, kaj pomeni nastop na večjem odru, pred pravo publiko,« je dodal.
V več kot dveh desetletjih natečaja nekaj sprememb, a sam koncept ostaja enak
Kot je pojasnil Pevec, glavni namen natečaja v vseh teh letih ostaja enak: »Mladim glasbenim skupinam ponuditi priložnost nastopa v profesionalnem okolju, jim pomagati pri preboju na glasbeno sceno ter da se lahko predstavijo širši publiki na Štajerskem oziroma v Mariboru.«
A organizatorji vsako leto sklepajo nova sodelovanja in poskušajo dvigniti kvaliteto izvedbe.
Seveda je v več kot dvajsetih letih natečaj doživel nekaj sprememb, a sam koncept pa je ostal enak: »Še največ sprememb oziroma prilagoditev se zgodi pri sami nagradi, kjer se vedno prilagodimo na želje in potrebe glasbenih skupin.«
V prvih desetih letih so najbolj prepričljive glasbene skupine kot glavno nagrado prejele posnet single ali videospot: »Kasneje smo ugotovili, da so potrebe drugačne in da bi skupine nagrado želele izkoristiti tudi drugače.«
Od vsega začetka pa pri nagradi vztrajajo pri ključni zadevi in to so, kot je dejal Pevec, sami nastopi: »Skupaj s partnerskimi organizacijami želimo zmagovalcem zagotoviti čim več nastopov v živo.«
A od vsega začetka ostaja enak sam koncept izvedbe: »Torej po pet glasbenih skupin, ki se nam predstavijo v predvečerih, nato se najboljše še enkrat prestavijo na samem finalnem večeru. Da ni vse v domeni strokovne komisij, ima v zadnjih letih svoj glas tudi publika, ki določi četrtega finalista.«
Število prijav odvisno od velikosti generacij in njihovega zanimanja za glasbo
Za nastop na letošnji izvedbi natečaja se je prijavilo okoli 20 skupin. Organizatorji beležijo, da se število prijav vsako leto giblje med 25 in 30.
Kot je dejal Pevec, je mogoče opaziti, da je bil letos manjši upad števila prijav, a bi bilo še prehitro sklepati, da je to število vezano na zanimanje: »Ponovno je bila večina prijav s strani res kvalitetnih glasbenih skupin in izbor 15 najprej uvrščenih skupin zopet ni bil enostaven.«
»Zagotovo pa skozi leta prihaja do nihanj, tudi zaradi tega, ker je Šourock vezan na generacije mladih, saj mora polovica članov imeti status študenta ali dijaka. Tako je odvisno tudi od velikosti generacij ter seveda njihovega zanimanja za glasbo,« pojasnjuje.
Dodaja, da na srečo v vseh letih do sedaj niso imeli težav, da bi prejeli vsaj minimalno število prijav za izvedbo celotnega festivala.
Jet Black Diamonds, Fed Horses, Smetnaki, Before Time …
Pevec pove, da v zadnjih letih zmagovalci natečaja konstantno puščajo pečat na slovenski glasbeni sceni s pogostimi nastopi ter ustvarjanjem nove avtorske glasbe.
Izpostavlja skupine, kot so Jet Black Diamonds, Fed Horses, Smetnaki ter Before Time. Kot pravi, tudi skupine, ki niso zmagale na Šourocku, kmalu za tem naredijo velike skoke na njihovi poti. Med temi sta denimo LPS in Ice on Fire.
»Ne samo zmaga, temveč tudi sama udeležba na Šourocku velikokrat pripomore k tisti odskočni deski pri karieri mlade glasbene skupine,« dodaja.
»Ne bi pa izpostavljali samo končnega laskavega naziva zmagovalcev, ampak dejansko k temu koraku najprej pripomorejo številni drugi dejavniki – igranje na priznani lokaciji, profesionalna tehnična podpora in mnenja ter svetovanje strokovne komisije, katere člani so vsi priznani in izvrstni glasbeniki.«
Pevec: »Morda je to potrditev, da bo Šourock vedno v trendu«
Šourock je v vseh letih izvedbe nedvomno pustil pečat na slovenski glasbeni sceni. »Natečaj združuje, povezuje in daje priložnost mladim glasbenim ustvarjalcem in to lahko vidimo na vsakem koraku, saj mnogo skupin, ki se spozna na Šourocku kasneje združi moči in skupaj igrajo na koncertih,« je mnenja vodja projekta.
Dodaja, da se med njihovo publiko oziroma prijatelji velikokrat najde kakšen producent ali organizator festivalov/dogodkov, ki nato kakšno skupino vzame pod svoje okrilje in jim tako pomaga pri preboju.
V dvajsetih letih so vzniknili in poniknili podobni natečaji, a Šourock ostaja: »Kljub številnim natečajem, kjer so se lahko v zadnjih dvajsetih letih predstavile glasbene skupine, je Šourock eden tistih redkih, ki se je obdržal skozi ves ta čas in tudi prilagajal vsem časovnim izzivom.«
»Vedno se nasmejim, ko potujem po čisto drugih krajih po državi in srečam mimoidočega, ki nosi Šourock majico izpred več kot desetih let. Morda je to potrditev, da bo Šourock vedno v trendu,« je dejal Pevec.
16. oktobra večer dobre glasbe in energije mladih ustvarjalcev
Vodja festivala se ob tem zahvaljuje vsem sodelujočim, nastopajočim, prijavljenim skupinam ter publiki za njihovo podporo, zaupanje in da omogočajo, da se lahko ta zgodba odvija že 21 let: »Prepričan sem, da ustvarjanje glasbe med mladimi v Sloveniji ne bo nikoli ugasnilo in da se nam obeta še mnogo Šourock večerov na Štuku.«
Vse tiste, ki Šourock že poznate in pa tiste, ki zanj prvič slišite, je Pevec povabil, da pridete poslušati finaliste že 16. oktobra na Štuk: »Finale ponovno obeta večer poln dobre glasbe in energije mladih ustvarjalcev.«
»Predlagam vsem mladim, nadobudnim bendom, da se prijavijo na natečaj Šourock in da pokažejo, kaj imajo v rokavu,« pa je za konec dodal Urban Koritnik, pevec nosilcev naziva 'Bend Šourocka 2021'.