V tokratni oddaji Zdravje v naših rokah na televiziji IDEA je bil gost Igor Paldauf s Kmetije Paldauf iz Vučje vasi.
Paldauf, nekdanji vodja logistike in skladišč, se je leta 2018 odločil za drastično spremembo v svoji karieri.
Po skoraj dveh desetletjih dela v gospodarskem podjetju se je vrnil na družinsko kmetijo in jo preoblikoval v sodobno, uspešno ekološko kmetijo.
Njegova zgodba ni le primer osebnega poguma in predanosti, temveč tudi odraz izzivov, s katerimi se srečuje slovensko kmetijstvo.
Izzivi prehoda na ekološko kmetovanje
Ko se je Paldauf odločil zapustiti redno zaposlitev in prevzeti družinsko kmetijo, je naletel na številne ovire. Prehod s konvencionalnega kmetovanja na ekološko ni bil preprost.
»Začetki niso bili enostavni,« pravi Paldauf.
Njegove izkušnje iz gospodarstva, kjer je pridobil znanje o organizaciji, trženju in vodenju, so mu bile v veliko pomoč.
Kljub temu se je soočil z mnogimi novimi tehnologijami, birokracijo in investicijami, ki jih ekološko kmetijstvo zahteva.
Preusmeritev k zdravi pridelavi
Prehod na ekološko kmetovanje je bila zavestna odločitev.
»Če že pridelujemo hrano, naj bo ta kakovostna in zdrava,« pravi Paldauf.
Njegova žena je bila glavni pobudnik za preusmeritev, saj je verjela v vrednote ekološke hrane.
Kmetija je tako začela obdelovati zemljo brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil ter začela s predelavo hrane, kar je omogočilo večjo dodano vrednost.
Predelava: dodana vrednost na kmetiji
Predelava na kmetiji je bistvenega pomena, saj omogoča, da večji delež zaslužka ostane na sami kmetiji, brez vpletenosti posrednikov.
Danes pridelujejo, predelujejo, pakirajo in prodajajo izdelke sami, pojasnjuje. Ta proces vključuje čiščenje semen, mletje v mlinu na kamen ter pakiranje izdelkov, kar zahteva veliko dela, vendar prinaša višjo kakovost izdelkov in dodano vrednost.
Paldauf poudarja, da je stalno izobraževanje ključno za uspeh v ekološkem kmetovanju. Sledenje zakonodaji, tehnologijam in standardom kakovosti je bistvenega pomena, zato se redno povezuje s strokovnjaki in drugimi kmeti, ki mu pomagajo pri sledenju trendom in novostim.
Rastoče povpraševanje po lokalni hrani
V Sloveniji se vse bolj krepi zavedanje o pomenu lokalne hrane. Paldauf meni, da se povpraševanje po ekoloških izdelkih povečuje, saj potrošniki vedno bolj cenijo kakovost in svežino.
»Tisti, ki cenijo kakovostno hrano, se vedno vrnejo,« pravi.
Kljub temu opaža, da ekološko kmetovanje zaradi nižjih pridelkov in večjih stroškov ne more nadomestiti konvencionalnega kmetovanja v celoti.
Sodelovanje je ključ do uspeha
Pomemben vidik Igorjevega uspeha je povezovanje z drugimi ekološkimi kmeti. Leta 2019 je povezal več kmetij v regiji in z njimi ustanovil Pomursko ekološko zadrugo, kjer danes sodeluje več kot 30 kmetij.
Skupaj lažje nastopajo na trgu, sodelujejo pri promociji in si medsebojno pomagajo. Ta iniciativa mu je prinesla tudi naziv Inovativni mladi kmet leta 2019.
Paldauf meni, da bi morali slovenski kmetje prejemati večjo podporo, še posebej na področju zagotovljenega odkupa in poštenih cen.
Kmetijstvo je odvisno od narave, vendar če bi imeli zagotovljen odkup po poštenih cenah, bi bilo več motivacije za pridelavo in predelavo hrane.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.