Ljutomer velja za prestolnico čarovniških procesov v Sloveniji, saj se je tukaj odvilo 45 odstotkov vseh znanih procesov na Štajerskem.
Pomembna sta bila tudi Veržej in Gornja Radgona, kjer je potekal zadnji čarovniški proces v Sloveniji leta 1746. Ta proces je bil povezan z Apolonijo iz Veržeja, ki so ji sodili v Gornji Radgoni.
Proces je izstopal po svoji odmevnosti in pomembnosti v zgodovini čarovniških preiskav v Sloveniji.
Strah pred čarovnicami je bil tudi izraz globokih verskih in kulturnih prepričanj tistega časa.
Čarovniški procesi v Prlekiji so del širše evropske tradicije preganjanja čarovnic in so pomemben del slovenske zgodovine. Ti procesi so pogosto povzročili tragedije in nepopravljive škode za družine in skupnosti, hkrati pa odražajo kompleksne odnose med vero, družbo in pravo v preteklosti.
So pomemben del zgodovinske dediščine, ki osvetljuje temno obdobje evropske zgodovine, kjer so strah, nevednost in družbeni pritiski vodili do preganjanja in usmrtitve številnih posameznikov.
Množičnost procesov je bila povezana z naravnimi nesrečami, vojnami, kužnimi boleznimi in slabo letino, ki so v 17. stoletju močno prizadeli območje.
Največ čarovniških procesov se je odvilo v drugi polovici 17. stoletja, ko so velike poplave (1675, 1684), slabe letine, kobilice in kuga povzročili velik strah in paniko med ljudmi.
Pogostost nesreč je ljudem povzročila strah, ki so ga poskušali pomiriti z iskanjem krivcev v čarovnicah, kar je vodilo v surove in krvave procese.
Glavna središča teh procesov so bila Hrastovec, Vurberg, Ormož, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona in Celje.
Med leti 1546 in 1746 je bilo na slovenskem Štajerskem obtoženih veliko oseb v čarovniških procesih, od katerih je bilo 56 mučenih, 170 obsojenih na smrt, šest obsojenih na druge kazni, deset umrlih v ječi, trije so pobegnili, 21 je bilo oproščenih, medtem ko je status 17 obtoženih ostal neznan.
Obtoženih je bilo skupno 230 oseb, med njimi 22 žensk, 36 moških in 172 oseb neznanega spola.
Starejše novice
