Frizerka Brigita Smrekar deklicam z rakom pomaga priskrbeti lasulje. Čeprav lasulj ne izdela sama, pa v svojem frizerskem salonu v Domžalah striže lase, ki jih pošlje v Anglijo, tam pa nato pripravijo lasulje.
Inspiracija za plemenito dejanje izvira iz težke osebne izkušnje. Njena hčerka Mija je pri sedmih letih zbolela za levkemijo.
Težka izkušnja, ki je dala misliti
Med zdravljenjem so ji izpadli lasje. Sicer nikoli ni želela nositi lasulje, a ji je težka izkušnja, ko gledaš otroka, ki izgubi lase, ki zanj predstavljajo del identitete, dala misliti, pravi.
Želela je, da bi tudi deklice z rakom, predvsem najstnice, ki jim je tudi zunanja podoba pomembna, lahko imele lase v času zdravljenja.
Za rakom vsako leto zboli od 80 do sto otrok v Sloveniji, številka pa je iz leta v leto višja. Za lasuljo odloči približno od štiri do pet otrok na leto.
»Potrebo po lasuljah med otroki zaznavajo res predvsem najstnice,« nam je dejala.
Mijina izkušnja
»Ko je Mija zbolela, je bila stara sedem let in se je že zavedala, kaj lasje pomenijo. Če ostaneš brez las, se počutiš golega,« opisuje, da je svojo hčer, ki je imela sicer dolge blond lase, najprej ostrigla »na paž«, potem pa, da bi bilo lažje, sta se skupaj pobarvali na rdeče, »v morsko deklico«.
A lasje so začeli izpadati in prišel je čas, da jih pobrijejo, česar hči ni želela, pravi.
Po kemoterapiji v bolnišnici, ko so ji lasje začeli bolj intenzivno izpadati, pa tudi sama ni več zdržala in je prosila, da jo pobrijejo.
»Najprej jo je bilo tako sram, da je ves čas nosila kapo. Še spala je z njo,« razlaga Smrekar.
A že čez nekaj tednov se je spremembe navadila: »Pogledala se je v ogledalo in ugotovila, da je lepa, da ima lep obraz.« V zimskih mesecih sploh ni več želela nositi kape.
Kljub temu poudarja, da si lasulje otroci želijo predvsem zaradi medvrstniškega zbadanja. Otroci se pogosto norčujejo ali nerodno reagirajo ob spremembah, ki jih doživlja otrok z rakom.
Projekt frizerke je vključen tudi v Inštitut Zlata pentlja, ki skrbi, da se bolni otroci med seboj družijo in se povežejo. Njihovi sošolci namreč pogosto na te otroke pozabijo, saj so veliko časa odsotni iz šole.
Zlata pentlja pa skrbi, da imajo ti otroci vseeno prijatelje, tudi takšne, ki prestajajo podobno. Poleg tega pa jim na orgrganizaciji pomagajo, da se soočijo z vrstniki v šoli.
Lasulja z Anglije
Smrekar lase pošilja organizaciji Little Princess Trust v Anglijo, saj v Sloveniji bojda nihče ne izdeluje lasulj.
Dobrodelna organizacija s tujine pa za slovenske otroke izdela lasulje brezplačno, kljub temu da so na organizaciji Slovenki razkrili, da za izdelavo ene lasulje, porabijo 630 evrov.
Organizacijo sicer vodi zakonski par, katerega hči je bitko z rakom izgubila.
Lasulje, ki prispejo nazaj v Slovenijo, so iz naravnih las in narejene po meri otrokove glave. Narejene so po naravni barvi in dolžini las, ki jih je imel otrok pred zdravljenjem.
Za otroke, ki imajo manjši obseg glave, v Sloveniji sploh ni mogoče kupiti lasulje.
Odrasli, ki pa si jo lahko kupijo, pa lahko na slovenskem trgu dobijo plastično lasuljo, ki pa stane vsaj 300 evrov. Bolniki sicer pri tem enkrat na leto dobijo finančno pomoč v te namene, ki pa znaša približno 81 evrov.
Cena kakovostnih lasulj iz naravnih las pa je krepko čez tisoč evrov.
Njeno poslanstvo
Vsi, ki bi želeli darovati lase za otroke do 18. leta, ki imajo raka, obiščete Frizerski studio 3ka v Domžalah, ali pa lase pošljete po pošti.
Vrtiljak čustev
Dodaja, da projekt izvaja že dve leti, v teh dveh letih pa je ostrigla že mnogo las v te namene in podarila mnogo lasulj.
»Ko deklice prejmejo lasulje, imajo mešane občutke. Bolne so, lasje so jim izpadli … Na lasuljo pa se morajo navaditi, se naučiti sprejeti same sebe v tej novi luči. Šok je, po drugi strani pa veselje. Je jok in smeh. Je vrtiljak čustev,« opisuje pozitivne in zmedene občutke deklic, ko prejmejo lasulje.
Razlaga, da pa je tudi odziv darovalcev pravzaprav neverjeten. Na teden prejme med pet in petnajst šopov las, namenjenih za v Anglijo. Ob tem se hudomušno sprašuje: »Koliko imamo dolgolascev v Sloveniji?«
Za darovanje las v te namene je treba ostriči minimalno 30 centimetrov las – brez razcepljenih in poškodovanih konic.
Starejše novice
