Aprila smo poročali o zanimivih klopcah ljubezni, ki so se začele pojavljati tudi na štajerskih vrhovih. Razkrivamo čudovito in nekoliko misteriozno zgodbo, ki se skriva za njihovimi naslonjali.

Do danes jih stoji že pet: na Dreveniški in Donački gori, Vogarju, Lisci ter Veliki planini. Zaradi široke zgodbe si še ne želijo razkriti vsega, a smo izvedeli, da se je ta začela, ko je mizar Klemen Klevže pred približno petimi leti izdelal prvo.

»Kolega mizar, Klemen Klevže, je izdeloval klopi za gostinski lokal. In ker je ena ostala, je bila predelana in v naslonjalo narejena silhueta srca. Kasneje smo jo postavili na Dreveniško goro, na točko, ki ni bila poznana, a je nudila čudovit razgled na sončni zahod in okoliško hribovje,« pojasnjujejo in dodajajo, da je ta sprva skrit kotiček kmalu postal točka, »po kateri so se pohodniki spraševali, jo iskali in kmalu vzeli za svojo«.

Rdeča nit je združevanje, vrnitev k naravi in enostavnosti bitja

Projekt je namreč še v fazi razvoja, ob pozitivnih odzivih in nekaterih podpornikih pa se jih je odločila podpreti tudi zavarovalnica Adriatic Slovenica – tako počasi formirajo zemljevid, na katerega dodajajo nove lokacije. 

»Rdeča nit je združevanje, vrnitev k naravi in enostavnosti bitja, hkrati pa lesu dodana vrednost,« pojasnjujejo. 

A ravno zaradi slednjega jih žalosti, da se tudi dobre zgodbe le stežka prebijejo v ospredje in da so ob tem doživeli tudi kar nekaj diplomatskih zavrnitev s strani nekaterih lesenih konzorcijev. 

Dobra knjiga se razplete šele z zadnjo stranjo …

»In tukaj tiči tudi odgovor na vaše vprašanje: zgodba je zastavljena mnogo širše, vendar smo jo delno prepustili toku ter jadramo z vetrom. Menimo, da je tako še bolje in bo dobila dejansko iskreno sliko, ko se jo bo dalo videti v celoti. Tudi dobra knjiga se konča in razplete šele z zadnjo stranjo.«

Lokacije so poiskali sami, za nekatere pa povprašali lokalne kolege, ki so jih uspešno usmerili. Pri tem imajo »vedno v mislih varen dostop, naravo, panoramo in seveda ljudi, ki skrbijo za tisto okolje«, zato se tudi povprašajo, če je klop tam sploh dobrodošla in dovoljena.

Namen se je povezati z naravo

Prvo, tisto na Dreveniški gori, so postavili brez težav in – ob dobri volji tamkajšnjega lastnika – tudi hvaležno. A kako je videti transport na ostale odročne kraje? »Težko. Z avtom, do kjer gre, in potem še kakšno uro, dve peš. Kjer se da, jo odnesemo celo, kjer ne, pa razstavimo do neke stopnje in zopet sestavimo na kraju samem.«

»Namen klopi je povezovanje in stremenje k stiku z naravo med vsemi opravili današnjega modernega sveta. Z leti se bo spremenila v nič, do takrat pa pisala zgodbe in doživetja, katera bodo, upamo, pustila ogromno nasmejanih obrazov in dobre volje.«

Načrtom ni videti konca …

In kakšni so nadaljnji načrti? Skupina si želi postaviti klopi in gugalnike ter formirati zemljevid čudovitih kotičkov po Sloveniji. Pri tem bi radi tudi povezali občine in v vsaki poudarili svojevrsten skriti adut.

»Slovenija je čudovita in takšna mnenja dobivamo tudi na potovanjih po svetu, zato bi želeli izpostaviti tudi tiste ne tako obljudene kotičke, ki v sebi nosijo pristnost in srčnost.«

Naj bo to točka prvega koraka in osvojenega cilja

Tako klopčarji poudarjajo, da si s projektom želijo doseči »predvsem točko združitve« ...

»Pa naj bo to zemljevid skritih kotičkov Slovenije, točka, kjer se po pohodu združi celotna družina, ali pa točka, kjer se združi odločitev za prvi korak, napor poti in dosežen cilj. Veseli nas, ko uporabniki zraven slike opišejo zgodbo, da jim je prav ta mala pika na i dala motivacijo, da so po dolgem oklevanju stopili na pot in naredili nekaj zase. Doseči želimo, da se vsi skupaj zavemo lepote enostavnosti in moči narave.«

... medtem ko njim prinaša »energijo«.

Starejše novice