Ogrevanje pomeni v vsakem gospodinjstvu velik strošek, ko napočijo hladnejši dnevi. Veliko ljudi zaradi tega ogreva le en prostor ali pa razmišlja o spremembi načina ogrevanja, kateri pa je ta način, ki bo najcenejši, pa smo poročali v prispevku Kateri način ogrevanja se najbolj izplača?.
Vsaka stopinja se pozna
Vsaka stopinja nad 20 stopinj Celzija naj bi namreč povečala porabo energije za šest odstotkov, zato strokovnjaki priporočajo nakup termostatskih naprav.
»Če v stanovanju znižamo temperaturo za eno stopinjo Celzija, je to na letni ravni primerljivo s prihrankom dobrega pol soda kurilnega olja ali enega kubičnega metra drv,« pišejo na spletni strani Pozitivnaenergija.si.
Kakšno temperaturo vzdržujemo v slovenskih domovih?
V slovenskih domovih se temperatura v času kurilne sezone najpogosteje giba med 21 in 22 stopinj Celzija. Tolikšno temperaturo ima namreč 49 odstotkov od 1015 v letošnji raziskavi sodelujočih gospodinjstev (606 gospodinjstev iz enodružinskih hiš in 409 gospodinjstev iz večstanovanjskih stavb). Glede na predhodno raziskavo iz leta 2015 se je ta delež znižal za štiri odstotne točke.
Med 21 in 22 stopinj Celzija ima 53 odstotkov gospodinjstev v enodružinskih hišah, kar je eno odstotno točko manj kot leta 2015. Zmanjšal se je delež (s 25 na 20 odstotkov) gospodinjstev, ki ima dnevno temperaturo od 23 do 24 stopinj Celzija, medtem ko se je povečal delež (s 16 na 20 odstotkov) tistih gospodinjstev, ki prostore ogrevajo med 19 in 20 stopinjami Celzija.
Tudi v večstanovanjskih stavbah najpogosteje prostore ogrevajo med 21 in 22 stopinjami Celzija – 43 odstotkov takih gospodinjstev, še leta 2015 jih je bilo 50 odstotkov. Vendar pa se je veliko gospodinjstev tudi odločilo povečati temperaturo na 23 do 24 stopinj Celzija, takih gospodinjstev pa se je od leta 2015 povečalo za 6 odstotkov.
Najpogostejši vir slovenskega ogrevanja
23 odstotkov gospodinjstev kot glavni vir za ogrevanje uporablja drve, kar je manj kot leta 2015. Sledi kurilno olje, ki služi kot glavni vir 19 odstotkom, nato pa daljinska toplota (16 odstotkov), katere raba se je povečala.
V enodružinskih hišah posegajo po drveh kot glavnemu viru – 35 odstotkov, 23 odstotkov pa kurilno olje.
Medtem pa v večstanovanjskih stavbah najpogosteje koristijo sistem daljinske toplote – takih gospodinjstev je letos 36 odstotkov. Z 12-odstotnim deležem sledi kurilno olje in enakim deležem tudi zemeljski plin.
Povečalo število klimatskih naprav
Letos se je povečalo tudi število klimatskih naprav. Klimatsko napravo ima tako zdaj 32 odstotkov gospodinjstev, kar je šest odstotnih točk več kot leta 2015. Če je število klimatskih naprav v večstanovanjskih stavbah ostala na enaki ravni (31 odstotkov), pa jo je kupilo več gospodinjstev v enodružinskih hišah - delež se je namreč zvišal s 23 na 33 odstotkov.
Starejše novice
