Raziskava o trajnostni mobilnosti prebivalcev Slovenije je pokazala, da četudi je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben za kar 65 odstotkov prebivalcev Slovenije, tovrstne oblike mobilnosti uporablja le manjši del, medtem ko večina svoje poti opravlja z osebnim avtomobilom.
Javni potniški promet kot alternativa osebnemu avtomobilu
Potrdila se je teza, da je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanja števila vozil na cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa.
Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu, da bomo z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodneje, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov.
Glavni cilj projekta ReMOBIL je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni.
Za dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti, je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za Avto-moto zvezo Slovenije in druge partnerje projekta izvedla javnomnenjsko raziskavo namo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost.
Kakšne so mobilnostne navade Slovencev?
Cilj je bil preveriti mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje s trajnostnimi prometnimi sredstvi (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) in preveriti izzive za večjo uporabo trajnostnih prometnih sredstev.
Raziskava je pokazala, da le manjši del anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti, pri njihovi uporabi pa prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki imajo ustrezen dostop do javnega potniškega prometa in ne morejo uporabljati avtomobila.
Večina vprašanih uporablja avto, skoraj polovica pravi, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom, več kot tretjina enako pravi za pot v službo ali šolo.
Iz vidika trajnostne mobilnosti je pozitiven delež tistih, ki obvladljive razdalje premagujejo s trajnostnimi oblikami mobilnosti.
Kaj so najpogostejši razlogi za uporabo javnega potniškega prometa?
Najpogostejši razlog za uporabo javnega potniškega prometa je pomanjkanje parkirnih prostorov.
Skoraj polovica odgovori, da javni promet uporablja, ker se jim zdi boljše za okolje. Med neuporabniki prednjačijo razlogi, da pot z avtomobilom opravijo hitreje kot z javnim prevozom, slabe povezave med lokacijami in neprimeren urnik.
Odgovor na vprašanje o pomembnosti dejavnikov mobilnosti nakazuje tudi povsem pričakovano rešitev slovenskih mobilnostnih zagat:
- najpomembnejše je opraviti pot najhitreje, kolikor je mogoče, sledita samostojnost oziroma neodvisnost pri odločanju in cena poti.
Kaj odgovarjajo z Avto-moto zveze Slovenija?
Rezultati javnomnenjske raziskave v okviru projekta ReMOBIL jih niso presenetili, saj so podobno ugotovili že s spletno raziskavo o mobilnostnih navadah Slovencev, ki so jo izvedli oktobra 2020.
Kot so v Avto-moto zvezi Slovenije že mnogokrat izpostavili, je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa.
»To bi morala biti tudi usmeritev naše države v luči nedavno sprejete odločitve Evropskega parlamenta o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 in zasledovanju cilja Evropske unije o podnebni nevtralnosti.
Zgolj zamenjava pogona v avtomobilih ne bo rešila vsakodnevnih zastojev in drugih izzivov, ki jih prinaša uporaba avtomobila kot hrbtenice slovenske mobilnosti«, je poudaril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije.
Po rezultatih raziskave je prehod k trajnostni mobilnosti pomemben za kar 65 odstotkov prebivalcev Slovenije.
»Državljanke in državljani se torej zavedajo pomena varovanja okolja, pri čemer pa praksa kaže, da svojih navad zaradi okoljskega dejavnika ne bodo spreminjali na račun bistvenega poslabšanja učinkovitosti svoje osebne mobilnosti in udobja, ki jim jo obstoječi način prinaša.«
Ob tem je Logar še dodal, da razpršena poselitev, kakršno imamo v Sloveniji, za učinkovit javni prevoz predstavlja oviro.
»Prav zaradi razpršene poselitve si bomo verjetno morali priznati, da bo osebno vozilo še kar nekaj časa poglavitno prometno sredstvo. Je pa to vozilo lahko okolju prijaznejše, bolj zasedeno, del delitvene ekonomij.
Poleg učinkovitega javnega prometa bo v prihodnje treba razmišljati tudi o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobno.«
Starejše novice
