Na Ptuju o medvrstniškem nasilju: To je v resnici težava odraslih

Mesec marec je bil označen kot mesec boja proti medvrstniškemu nasilju. Kampanja ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je v tem času potekala, se je imenovala »Premisli, nato stisni«.

Na Ptuju je bila danes v sklopu tega okrogla miza o preprečevanju medvrstniškega nasilja.

»S kampanjo želimo ozaveščati tako mlade kot odrasle o prisotnosti medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu, o njunih nevarnostih in škodljivih posledicah,« so povedali na ministrstvu.

Aktivnosti na tem področju je ministrstvo za digitalno preobrazbo podaljšalo v mesec april in v tem času opravilo več okroglih miz na temo preprečevanja medvrstniškega nasilja s sogovorniki, ki imajo tako ali drugače, strokovno in osebno, izkušnje z medvrstniškim nasiljem ter lahko problematiko osvetlijo iz različnih zornih kotov.

Petra Grainer, svetovalka za odnose z javnostmi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, je poudarila, da si želijo, da zaključki ozaveščanja o medvrstniškem nasilju ne bi ostali le v spominu, ampak bi se tudi v praksi ta problematika zmanjšala, zato je bil danes v Ljubljani podpisan momerandum.

Momerandum so podpisali ministri resornih področij, z njim pa so se zavezali, kaj bodo v določenem času na obravnavanem področju naredili.

V Mestni občini Ptuj pozdravljajo tovrstne aktivnosti

Zbrane je na ptujski okrogli mizi pozdravil Alen Jevtović, direktor mestne uprave Mestne občine Ptuj, ki je poudaril, da so raziskave na temo medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu naravnost zaskrbljujoče.

Jevtović je povedal, da v Mestni občini Ptuj pozdravljajo tovrstne aktivnosti: »Sami ravno v tem mesecu zaključujemo s projektom Trialog, ki je prav tako naslavljal zelo podobne tematike oziroma, kaj vse moramo v sistemu storiti že preventivno, da ne bi prišlo do tega, kar danes predstavljate. 

Tudi sicer kot posvetovalno telo županje v Mestni občini Ptuj deluje varnostni sosvet, kjer so člani vsi pomembni deležniki, ki se ukvarjajo s to problematiko in se trudimo sproti zaznavati težave in jih reševati.«

Sogovorniki so temo osvetlili iz različnih strani

Na okrogli mizi so sodelovali Sandra Terplan, psihologinja, Aleksander Šterman, ravnatelj Osnovne šole Ormož, Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, Irena Rojko, Ars Vitae, Program Mostovi, Kevin Viher, študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Murim Baftiaro, Romsko društvo 'Sprememba takoj' in Edvard Cvetko, kriminalistični inšpektor.

V debati na okrogli mizi so želeli predvsem osvetliti to, kako se na svojih področjih srečujejo s tematiko medvrstniškega nasilja in podati konkretne rešitve za zmanjšanje oziroma izničenje medvrstniškega nasilja.

Medvrstniško nasilje v praksi

Ravnatelj Osnovne šole Ormož Aleksander Šterman je razložil, kakšne izkušnje imajo z medvrstniškim nasiljem na njihovi šoli: »Mi v šolah zaznavamo, da so še vedno prisotne oblike verbalnega in fizičnega nasilja, temu pa se v velki meri pridružuje spletno nasilje. Na družbenih omrežjih in drugih kanalih, po katerih mladi danes komunicirajo, prihaja do dolgotrajnejšega delovanja močnejše osebe nad šibkejšo in najbolj nas skrbi to, da to obliko nasilja zelo težko zaznamo takoj.«

Pojavlja se torej vprašanje, kako bi lahko hitreje zaznali to obliko nasilja, da žrtev ne bi bila dolgotrajno izpostavljena takšni obliki medvrstniškega nasilja, je dejal Šterman.

Vrednote družbe so pomembne

Šterman je izpostavil pomen vrednot v družbi in vpliva vseh členov v družbi, ki določajo, kaj je danes vrednota. 

Prav tako je dejal, da bi morale biti stvari na sistemski ravni bolj jasne in da bi potrebovali jasne usmeritve glede tega, kaj je medvrstniško nasilje, kako ga prepoznati, kako se odzvati in priti do rešitve. Po njegovih besedah je najbolj pomembno to, da znamo zaustaviti nasilneža in pomagati žrtvi.

Pri odkrivanju in reševanju medvrstniškega nasilja moramo sodelovati vsi

Irena Rojko iz Ars Vitae, društva za razvoj in izvajanje programov pomoči, je dejala, da je nujno sodelovanje šole z institucijami, nevladnimi organizacijami in starši. 

Kot zunanja izvajalka različnih delavnic na šolah lažje odkrije, kaj se dogaja v neki medvrstniški skupini in določi, kdo je nasilnež, kdo žrtev in kdo opazovalec.

Je medvrstniškega nasilja vedno več?

Sandra Terplan, psihologinja, je poudarila, da je medvrstniško nasilje od nekdaj prisotno, vendar imamo zdaj nove oblike medvrstniškega nasilja in tudi oblike o medvrstniškem nasilju se na spletu hitreje razširijo, zato imamo občutek, da je tega več.

Terplan je dodala še, da je največji problem trenutno ravno medvrstniško nasilje na spletu in dejstvo, da je tam posamezniku omogočena anonimnost, hkrati pa lahko s svojimi besedami in dejanji na spletu doseže veliko število ljudi ter ima močan vpliv.

Najpomembnejše je varno družinsko okolje

Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, je poudarila pomen družinskega okolja na otroka.

»Otroci doma redko prvi spregovorijo oziroma je to odvisno od tega, o kakšnem družinskem okolju govorimo, če je ta družina varna, če ti otroci lahko delajo napake, če je dovoljeno izražati različna čustva, potem je veliko večja verjetnost, da bodo v takem varnem okolju o tem spregovorili.«

Medvrstniško nasilje je po navadi dalj časa trajajoče in stopnjujoče, kar je še posebej problematično za žrtev, sicer je pa vsaka oblika nasilja za žrtev izredno boleča in potrebuje posebno obravnavo, je še dejala Knez Steinbuch in prav tako izpostavila sodelovanje med šolami, nevladnimi organizacijami in drugimi institucijami.

Razložila je, da je pomembno tudi delo s starši, saj je medvrstniško nasilje v prvi vrsti težava odraslih in šele potem naših otrok.

Policija se vključi vedno, ko pride do prijave

Kriminalistični inšpektor, Edvard Cvetko, je dejal, da v praksi opažajo porast medvrstniškega nasilja, vendar da o številkah ne more govoriti, saj statistike za 20 ali 30 let nazaj nimajo.

Izpostavil je, da je najtežja situacija, gre za nekaj, kar nima vseh znakov nasilja, in tega ne morejo obravnavati, kar je pa težko za vse, predvsem pa za žrtev, ki ne dobi nujno potrebnega zaključka ter pomoči.

Cvetko je pozval, da kdorkoli zazna kakršnokoli obliko nasilja, da naj to takoj prijavi, saj le tako lahko policija ukrepa in zagotovi pomoč.

Tudi med Romi je veliko nasilja

Murim Baftiaro iz Romskega društva 'Sprememba takoj' je povedal, da je tudi v njihovi skupnosti veliko medvrstniškega nasilja, da so pa prav tako problem starši, ki niso dober zgled ali pa otrokom ne nudijo varnega družinskega okolja, ki bi preprečilo pojav medvrstniškega nasilja in omogočilo razkritje takšnih primerov ter ustrezno pomoč

Osebne izkušnje so težke, odgovorne osebe večkrat ne reagirajo primerno

Kevin Viher je študent Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru in invalid, ki je bil sam žrtev medvrstniškega nasilja, zato o tej temi govori iz osebne perspektive.

Medvrstniško nasilje je prvič doživel že na začetku osnovne šole in najbolj ga je šokiralo dejstvo, da se odgovorne osebe, v njegovem primeru učiteljica, niso odzvale na njegovo izpoved o medvrstniškem nasilju, temveč mu je bilo svetovano, naj zadevo ignorira in naj se otroku, ki nad njim izvaja nasilje, izogiba.

Viher izpostavi pomembnost tega, da se ob vsaki izpovedi o medvrstniškem nasilju, odrasle osebe primerno odzovejo in žrtvi zagotovijo pomoč ter nadalje rešujejo situacijo.

»Profesorji so v mojem primeru medvrstniško nasilje dojemali bolj kot foro in ne kot nasilje.«

Podpora učiteljem in staršem

Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebna podpora učiteljem in staršem. Ponovno so izpostavili pomembnost primarne družine in primarne socializacije ter varnega družinskega okolja, prav tako pa tudi vrednost, ki vladajo v družbi na splošno.

Zaključili so z dejstvom, da bo potrebno vzgajati starše, ne samo otroke, zagotoviti sistemske rešitve in pravočasno pomoč otrokom v normalnem časovnem obdobju, brez čakalnih dob, saj bi nekateri otroci, ki se soočajo z duševnimi stiskami ali drugimi težavami, nujno potrebovali pedopsihiatra, pa do njega ne pridejo pravočasno.

Šterman poleg tega poudari še, da se velikokrat zgodi, da bi šola želela neke zadeve rešiti in sodelovati s starši, pa starši tega ne želijo. Meni, da bi morala imeti več vpliva, saj gre za dobrobit otroka in da bi morali starši, ki ne želijo sodelovati v takšnih primerih, nositi odgovornost.

Odrasli smo tisti, ki smo odgovorni za otroke in jim moramo biti primeren zgled, zato naj bo poudarek na tem, so dodali.