V prostorih Vetrinjskega dvora v Mariboru se je v torek odvila zaključna konferenca projekta TRIALOG. Organizirana je bila kot strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki različnih strok delili svoja mnenja in soočali argumente, so sporočili iz Mestne občine Ptuj.
Projekt TRIALOG s polnim imenom Aktivacija mladih s spodbujanjem njihovega medsebojnega povezovanja, prevzemanja aktivne vloge v lokalnih skupnostih in celostnim opolnomočenjem za življenje brez nasilja je nastal kot odziv na opažene izzive, s katerimi se soočajo mlade osebe v Podravski regiji.
Projekt izhaja iz posledic epidemije covid-19, ki je neposredno prispevala k odsotnosti socialnih stikov in porastu nasilja v družinah in partnerskih skupnostih.
Na zaključni konferenci projekta so bili prisotni vsi partnerji
Celoten dogodek je povezovala Tjaša Rupar, vodja projekta pri vodilnem partnerju Inštitutu za proučevanje enakosti spolov iz Maribora.
Prisotni so bili vsi partnerji na projektu, ob Mestni občini Ptuj še Javni zavod Ptuj, ki je projekt podedoval od Centra interesnih dejavnosti Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, Ljudska univerza Ormož in Inštitut Avisensa iz Kamnice.
Na konferenci je bila prisotna tudi predstavnica financerja, projekt je podprt iz sredstev norveškega finančnega mehanizma in soudeležbe ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja je ključna
Na zaključni konferenci je spregovorila predstavnica ministrstva za zdravje Agata Zupančič, ki je med drugim poudarila pomen Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028. Gre za prvi strateški dokument na najvišji ravni politike o pomenu duševnega zdravja, ki vključuje tudi konkretne strateške cilje in kazalnike.
Med rezultate spada vzpostavitev Centrov za duševno zdravje v vsaki slovenski regiji, ti pa so zadolženi za izvajanje preventivnih in kurativnih programov področij telesnega in duševnega zdravja.
V vsaki regiji delujejo tudi Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so specializirani za omenjeni populaciji, v pomoč pa so tudi njihovim družinam, saj so kvalitetni odnosi na primarni ravni najpomembnejša komponenta krepitve zdravja in odpornosti za telo in psiho.
Kaj pravi raziskava Mladina 2020?
Predavanje Andreja Natererja s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je bilo posvečeno ugotovitvam raziskave Mladina 2020. Gre za periodično raziskavo med mladimi, ki poteka od leta 2000.
Naterer je izpostavil naslednje značilnosti populacije mladih v aktualnem času:
- demografski upad,
- izrazita digitalizacija,
- izraziteje so okoljsko ozaveščeni in za svoja prepričanja pripravljeni zastaviti svoj čas in sposobnosti, se torej aktivno udeležujejo skupnostnega življenja,
- visoko stopnjo individualizacije,
- problematiko duševnih težav in mentalnega zdravja, ki ga ogroža začaran krog osamljenosti, strahu in stresa.
Pri problematiki duševnih težav je Naterer izpostavil tri dejavnike, to so strah pred neuspehom, kot najmočnejši dejavnik stresa, korelacijo med časom preživetim pred zasloni in doživetim stresom, ter odnose, kot pomemben dejavnik pri doživljanju stresa.
Utrjevanje in negovanje odnosov na primarni ravni bistveno pripomore k temu, da so mladi na stres bolj odporni.
Kot skupnost se moramo odločiti, kaj bo na naši vrednostni lestvici višje
Na ta sociološki vidik je med okroglo mizo predvsem opozarjal Rudi Klanjšek s Filozofske fakultete v Mariboru.
Njegova sogovornica Kaja Stropnik Eferl, specialistka klinične psihologije iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Mariboru, je poudarila, da mladostniki k njim prihajajo zaradi različnih težav, med katerimi prednjačijo razpoloženjske motnje, depresija, samopoškodovalno vedenje, samomorilnost, anksioznost, težave s pozornostjo, učne težave.
Tretja sogovornica Anja Durjava iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje Maribor, je povedala, da v Sloveniji približno deset otrok in mladostnikov letno umre zaradi samomora.
Kazalniki tveganja za samomor se sicer zvišujejo, predvsem depresija, kar bi bilo lahko do določene mere zaskrbljujoče, a moramo po drugi strani upoštevati tudi povečan obseg pomoči, ki je na voljo na različnih ravneh.
V razpravi so prišli do pomembnih zaključkov
V drugem delu zaključne konference so se sodelujoči razdelili v tri skupine in po metodi svetovne kavarne razpravljali ob naslednjih treh trditvah:
- Duševne težave in motnje so redke, predvsem moški imajo manj težav v duševnem zdravju kot ženske.
- Nekatere duševne težave se pojavljajo pogosteje pri nekaterih skupinah, na primer motnje hranjenja pri mladih ženskah in posttravmatska stresna motnja pri moških, ki so bili v vojni.
- Vsebine duševnega zdravja bi bilo potrebno vključiti v vse stopnje izobraževalnega procesa.
Vzgoja za duševno zdravja se začne že med nosečnostjo in mora biti vključena v šolski sistem
Poudarili so, da je z vzgojo za duševno zdravje treba začeti že v prenatalni dobi, torej pri vzgoji bodočih staršev.
Vsebine na višjih stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, vsaj od zadnje triade osnovne šole, morajo biti formalizirane v okviru obveznega predmeta, ki pa ne sme imeti ocen. V prvih dveh triadah pa morajo biti sistematično vključene, a lahko v neke druge oblike izvajanja.
Pod okrilje predmeta se naj vključi različne vsebine, od poimenovanja in učenja o osnovnih čustvih, tehnike sproščanja, tehnike komuniciranja, starševske vsebine, vsebine o partnerskih odnosih, spolno vzgojo, za katero pri drugih predmetih zmeraj zmanjka časa in vsebin o duševnih boleznih.
Zaključili so še, da se mora na šolah povečati število kakovostnega svetovalnega kadra, da se morajo naštete vsebine vključiti tudi na raven diplomskih in podiplomskih programov in da je treba v okviru prenove šolskega sistema dati veliko večji poudarek na socialno-odnosni komponenti in kompetencah učiteljev in ne zgolj na njihovi sposobnosti pridobiti določeno raven izobrazbe.
Starejše novice
