Jutri, 10. septembra, bomo obeležili svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji bo že drugo leto zapored potekal pod geslom Skupaj za preprečevanja samomora. Pravočasna pomoč lahko reši marsikatero življenje!

Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, v Sloveniji več kot 300. Približno 25-krat toliko je o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja tako podvomilo, da so samomor poskušali narediti.

Lani je v Sloveniji samomor storilo 353 ljudi, od tega 274 moških in 79 žensk.

Za lažje primerjave strokovnjaki stopnjo samomorilnosti merijo s tako imenovanim samomorilnim količnikom; ta pove število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno. Lani je samomorilni količnik znašal 19,73. Najvišji v zadnjem desetletju je bil leta 2009, takrat je znašal kar 21,94. Višji količnik samomora je mogoče povezati z naraščanjem starosti.

Najvišji samomorilni količnik v letu 2016 so zabeležili v Koroški statistični regiji (25,35). Sledijo Savinjska (24,72), Posavska (21,14), Zasavska (20,88), Podravska (18,66), Gorenjska (18,17), Pomurska (17,27), Osrednjeslovenska (15,80), Goriška (15,26), Primorsko-notranjska (15,21), Obalno-kraška (15,02) in Jugovzhodna Slovenija (11,92).

Najvišji samomorilni količnik so v letošnji raziskavi Zdravje v občinah zabeležili v naslednjih občinah: Cerkvenjak (102,54), Sveta Trojica v Slovenskih goricah (83,13), Žetale (81,12), Trnovska vas (69,03), Kostel (66,59), Šalovci (63,89), Benedikt (60,56), Podčetrtek (58,73), Kostanjevica na Krki (57,31) in Destrnik (54,99). V Mestni občini Maribor je količnik znašal 16,86, v Mestni občini Ptuj pa 19,46.

Število samomorov v Sloveniji upada, a je še vedno nad evropskim povprečjem

Samomorilni količnik, ki so ga zabeležili v letu 2016, je najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem, so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: »Zato lahko rečemo, da trend upada samomorilnega količnika v Sloveniji vzdržujemo.«

Razlogi za to so večplastni. V zadnjih nekaj letih so se okrepile preventivne dejavnosti, kot sta ozaveščanje splošne javnosti in destigmatizacija.

Docentka doktorica Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala: »Dejstvo, da je v zadnjih nekaj letih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla, je vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora.« Opozorila je, da je Slovenija glede na umrljivost zaradi samomora še vedno nad evropskim povprečjem: »V Evropi je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora.«

Samomor je posledica prepleta številnih dejavnikov

Predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik je dejala: »Znak, da je nekdo v stiski, je lahko sprememba njegovega vedenja in odnosa do bližnjih. Običajno tak človek postane bolj žalosten, apatičen, opušča dejavnosti, ki jih je prej rad opravljal, se težko zbere, ima težave s spanjem …«

Če takšne znake opazimo pri svojem bližnjem, strokovnjaki svetujejo, da se z njim poskušamo pogovoriti in mu nuditi oporo pri iskanju pomoči. »Pomembno je, da se odzovemo hitro, saj so študije pokazale, da je hitro reševanje stisk tisto, ki pomaga preprečevati poslabšanje in tudi začetek razmišljanja o samomoru,« je poudarila Anamarija Zavasnik.

Zgodnjo psihosocialno pomoč ljudem nudijo v 13 svetovalnicah po Sloveniji. Tam lahko ljudje do strokovne pomoči pridejo brez čakanja in napotnic.

»Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. Na žalost so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane. Stigma lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju, hkrati pa vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski. S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči,« so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice