V zbornici opozarjajo, da grožnje in fizični napadi na zdravstvene delavce predstavljajo vse bolj pereč problem, ki doslej v zakonodaji ni bil ustrezno naslovljen.
Ankete in raziskave kažejo, da so zdravstveni delavci in sodelavci pri svojem delu izpostavljeni fizičnemu nasilju in nasilnemu vedenju s strani pacientov, njihovih spremljevalcev in drugih.
V anketi zdravniške zbornice iz leta 2018 je 75 odstotkov zdravnikov in 60 odstotkov zobozdravnikov odgovorilo, da so bili žrtev nasilja s strani bolnika oziroma svojca.
S predlogom zakona o spremembi kazenskega zakonika želijo zato izboljšati varnost zdravstvenih delavcev, sodelavcev in pacientov.
Nov 300. a člen bi zagotovil kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ko so žrtve resnih groženj oziroma napadov v času izvajanja zdravstvene obravnave pacienta oziroma opravljanja nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo pacienta, so zapisali v predlogu.
Predlagana zaporna kazen tudi do petih let
V zbornici za napad ali resno grožnjo za napad na zdravstvenega delavca predlagajo zaporno kazen od šestih mesecev do treh let.
Če storilec ob napadu zdravstvenemu delavcu grozi z orožjem ali nevarnim predmetom, z njim grdo ravna ali ga lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
»S predlagano dopolnitvijo kazenskega zakonika z novim 300. a členom se torej zagotavlja večje kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ko so žrtve resnih groženj oz. napadov v času izvajanja zdravstvene obravnave pacienta oziroma opravljanja nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo pacienta. S tem pa se krepi tudi pacientova pravica do pravočasne, primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave,« so navedli med razlogi za sprejem zakona.
Cilj novega člena je tudi izenačitev položaja zdravstvenih delavcev, ki so žrtve napada ali resne grožnje v času izvajanja zdravstvene obravnave pacienta, s položajem uradnih oseb, ko te opravljajo naloge varnosti.
Poudarjajo, da ni razloga za razlikovanje med posebnim kazenskopravnim varstvom uradnih oseb ter zgolj splošnim kazenskopravnim varstvom zdravstvenih delavcev ali sodelavcev.
Za pobudo bodo morali zbrati 5000 podpisov
Napad na zdravstvenega delavca je namreč zdaj kvalificiran preko splošnih kaznivih dejanj iz poglavij kazniva dejanja zoper življenje in telo (na primer lahka telesna poškodba), kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (na primer grožnje) ali kot prekršek zoper javni red in mir.
Pobudo za zbiranje 5000 podpisov bodo v državni zbor vložili predvidoma v sredo.
Predsednica zbornice Bojana Beović je za STA povedala, da se je nasilje nad zdravniki v zadnjih desetih letih precej povečalo. Gre predvsem za verbalno nasilje, v nekaterih primerih tudi fizično.
Beović pričakuje tudi podporo v državnem zboru. »Mislim, da smo zdravstveni delavci pomemben del družbe in bi bilo pametno, da se nas zaščiti,« je dejala. Poudarila je, da gre za vse zdravstvene delavce, ker so v zdravstvenem sistemu udeleženi vsi.
Starejše novice
