*Fotografija je simbolična
Več nevladnih organizacij se je podpisalo pod poziv, v katerem pristojne z ministrstvom na čelu pozivajo da ocenjevanje in opravljanje zaključnih izpitov ter splošne in poklicne mature v šolskem letu 2019/2020 opustijo.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je na današnji tiskovni konferenci potrdila, da se bo letošnje šolsko leto, vključno z opravljanjem splošne in poklicne mature, izvedlo do konca. S tem se ne strinjajo številne nevladne organizacije, ki opozarjajo na razslojenost šolarjev in dijakov v slovenskih šolah.

Kot so zapisali v svojem zapisu, so mnogim otrokom in mladostnikom šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, nasilja in pomanjkanja ter lakote. Trenutna epidemija je stisko teh otrok po njihovem mnenju še poglobila in povečala neenakost med njimi.

»Starši, ki še vedno hodijo v službo, podaljšujejo delovnike ali pa so zaradi ukinitve javnega prevoza še manj časa doma. Nekateri starši so bolni ali skrbijo za bolne partnerje ali stare starše in ne morejo učinkovito pomagati otrokom. Tudi sicer veliko staršev, ki so doma, zaradi svojih osebnih stisk ali nefunkcionalnosti, ne zmore opravljati niti osnovnih starševskih dolžnosti, kaj šele, da bi otrokom učinkovito pomagali pri učenju. Otroci in mladostniki so lačni, nasilje v družini se povečuje, hkrati pa gotovo čutijo tudi vsesplošno paniko in strah, ki ju povzroča grožnja bolezni. Stiske otrok in mladostnikov, ki lahko močno vplivajo na uspešnost in so bile že prej spregledane, so postale še bolj skrite in za uspešnost šolanja še bolj usodne. V takšnem okolju je doseganje učnih standardov praktično nemogoče.

Stotine otrok doma sploh nima primerne računalniške opreme in dostopa do interneta. Ob pomoči donatorjev, nevladnih organizacij, učiteljev, ravnateljev in medčloveške solidarnosti je trenutno takih otrok nedvomno manj, vendar tudi zanje nimamo nikakršnih podatkov, ali je računalniška oprema res v uporabi, kdo od družinskih članov otroku pomaga, kdo poskrbi za odpravo morebitnih tehničnih težav in nenazadnje, ali so učenci in dijaki sploh kakor koli uspeli nadomestiti čas, ko v procesu šolanja na daljavo niso mogli sodelovati? Nihče ne ve, koliko otrok in mladostnikov trenutno šolskih obveznosti ne zmore učinkovito izpolnjevati, ker si morajo računalniško opremo deliti s svojimi sorojenci ali celo starši, ki delajo od doma in morajo biti na razpolago delodajalcu.

Tudi pristop učiteljev k šolanju na daljavo je zelo različen. Od pošiljanja domiselnih video razlag, ustvarjanja video povezav z učenci, celodnevne dostopnosti za vprašanja in pomoč na eni strani in na drugi tistih, ki na začetku tedna pošljejo kupe priponk s suhoparnimi nalogami in osnovno razlago že tako zapletene snovi.

Javnosti je bolj kot ne ostal skrit problem otrok tujcev, ki jim naš šolski sistem v prvem letu bivanja v Sloveniji ne omogoča dovolj učenja slovenščine in jih ne glede na starost v drugem letu šolanja izenači z ostalimi učenci, čeprav učitelji in strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da sploh v višjih razredih standardov ne zmorejo doseči tako hitro. Podobno težavo imajo otroci slabo izobraženih staršev, še posebej tistih brez zadostnega znanja slovenskega jezika, ki otrokom že v prvih letih šolanja ne morejo pomagati pri razlagi in razumevanju snovi.

Posebej opozarjamo še na dijake in vajence triletnih poklicnih programov. Za te je značilno veliko praktičnega usposabljanja na delovnem mestu, nekateri programi ga imajo tudi več kot 900 ur (vajenci pa celo polovico celotnega časa). Nekateri dijaki tretjih letnikov, ki so to šolsko leto začeli z nekajmesečnim praktičnim usposabljanjem na delovnem mestu, so imeli od maja 2019 do 13. marca 2020 le nekaj tednov pouka v šolah, nekateri pa so morali praktično usposabljanje zaradi epidemije predčasno prekiniti. To pomeni, da bodisi niso imeli dovolj priložnosti za osvojitev nekaterih poklicnih veščin, bodisi za osvojitev teoretičnega znanja (npr. pri slovenščini, ki je obvezno del zaključnega izpita). Oboje pa morajo izkazati na zaključnemu izpitu, s katerim dokazujejo svojo poklicno usposobljenost

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,
Anica Mikuš Kos,
Inštitut 8.marec,
Društvo Petka za nasmeh«

Širši vpis v fakultete

Zagata zaključnih ocen za večino šolarjev in dijakov se naj reši z ocenami iz prvega ocenjevalnega obdobja, ali z novim, razmeram prilagojenim modelom, ki bi vključil še ocene pridobljene do dne 13.3.2020, predlagajo. Nevladniki menijo še, da se lahko najde hiter način omejevanja vpisa na fakultete, za katere je interes prevelik, kot alternativo pa predlagajo, da se vrata fakultet odprejo še širše.

»Če bodo drugačen vpis brez mature zmogle izvesti največje svetovne univerze, jo bodo nedvomno tudi slovenske,« zaključujejo v svojem pozivu. 

V sosednji Avstriji so sicer že napovedali, da bo opravljanje mature potekalo zgolj pisno in samo v treh predmetih, na Hrvaškem pa računajo, da bodo maturo izvedli v juniju ali juliju, odvisno od stanja epidemije.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice