Kako ravnati v primeru groženj v šoli? »Pomembno je, da nas ne prevzame panika,« staršem svetuje psihologinja.
Nedavno je Finsko pretresla tragedija s streljanjem na eni od osnovnih šol. Za tem se je na enem od slovenskih javno dostopnih medijev pojavil komentar z grožnjo o podobnem dogodku tudi v Sloveniji.
Policija je stopnjo tveganja ocenila za izjemno majhno, a so slovenske šole vseeno pozvali k povečanju samozaščitnega ravnanja.
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljane, je včeraj povedal, da bo vsaka ljubljanska šola do konca tedna za vsak primer imela dodatnega varnostnika.
Tudi šole drugod po Sloveniji so se odločile za varnostne ukrepe – tako so ponekod okrepili dežurstvo učiteljev po hodnikih, uvedli zaklepanje vhodnih vrat, ponekod učenci med odmori ne zapuščajo šolskih prostorov.
Kako lahko otrokom pomagajo starši? »Pomembno je, da nas ne prevzame panika«
Šole so stopile tudi v stik s starši, ki jim svetujejo, da pred otroki izrazijo skrb, se z njimi pogovorijo. Kaj svetuje psihologinja?
»Do takih groženj seveda nihče ne ostane ravnodušen,« je povedala psihologinja Lara Delić: »Je pa seveda pomembno, da nas ne prevzame panika, da se držimo neke dnevne rutine in da povečamo pozornost preudarno.«
Kot pravi psihologinja, se s tovrstnimi grožnjami najtežje soočijo otroci, v kolikor odrasli ne morejo zagotoviti občutka varnosti.
Kako lahko torej starši otrokom pomagajo prebroditi stisko? »Pomembno je, da mi zmoremo svoja čustva predelati in da potem predelamo tudi njihova, da jih ustrezno pomirimo in jih opolnomočimo,« je razložila.
Je boljše, da se o grožnjah javno govori, ali da se bi te reševale v tišini?
Delić je mnenja, da bi bilo skoraj nemogoče, da ne bi vedeli, da je prišlo do grožnje, ker se na družbenih omrežjih informacije širijo s svetlobno hitrostjo.
»Dobro, da se potem poda neka izjava, da se tudi javno o tem spregovori, da se ljudi pomiri in da pripravi nek ustrezen odziv,« je dejala: »Tudi, če je malo verjetno, da se bo kaj takega zgodilo.«
Ali prihaja v Sloveniji do vedno več podobnih situacij? Psihologinja je pojasnila, da bi za to morali pogledati statistiko.
»Morda smo mi zgolj bolj obveščeni o tem, kar se dogaja,« je dodala: »Je pa dejstvo, da lahko tudi takšna obveščenost kdaj komu kakšno idejo zasadi v glavo, ki se je mogoče sam ne bi spomnil.«
Razlogov je več
Kaj se dogaja z otrokom ali mladostnikom, ki je pripravljen širiti grožnje, ali storiti še kakšno hujše kaznivo dejanje?
Kot je dejala Delić, je razlogov in razlag lahko več: »Bodisi je otrok v takšni stiski, da sam ne zna drugače reševati. Definitivno pride do nekega trenutka razčlovečenja žrtev in verjetno se otrok ne zaveda tega, kar namerava storiti ali pa je storil.«
»Lahko pa tudi, da gre za neke psihopatske tendence, kjer pa je to pomanjkanje empatije problem – da cilj opravičuje sredstva,« je dodala.
Na kakšen način lahko starši zaznavajo takšne stvari in preverjajo, da do česa takega ne pride? »Da so v stiku s svojimi otroki,« je povedala psihologinja: »Da se z njimi veliko pogovarjajo, da krepijo njihovo samopodobo, da jim pomagajo in jih naučijo, kako težave rešujejo na produktiven način.«
