Slika je simbolična.
V kubičnem metru aluminija je shranjeno več energije kot v enaki količini kurilnega olja. Slovenski znanstveniki so ob tem začeli raziskovati, kako bi lahko to surovino uporabili tudi v namene ogrevanja.

Kurilna sezona je že v polnem teku, slovenski znanstveniki odkrivajo nove načine zagotavljanja toplote, ki bili okolju bolj prijazni.

Kljub temu da je čedalje večja uporaba obnovljivih virov energije, se v zimskih mesecih pojavi težava, saj je takrat manj sonca, hkrati pa je zaradi ogrevanja povečana poraba energije. 

Mednarodna ekipa raziskovalcev, del katere so tudi slovenski znanstveniki iz Kemijskega inštituta, se pri tem osredotočajo na aluminij, ob uporabi katerega naj ne bi bilo negativnih vplivov na okolje. 

Zakaj aluminij?

Aluminij kot izbira za ogrevanje naj bi od dosedanjih uporabljenih energentov bila ustreznejša alternativa, saj je v kubičnem metru te surovine shranjeno veliko več energije.

Ivan Jerman z Kemijskega inštituta je pojasnil odličen potencial neizkoriščenega materiala: »V teoriji lahko v enem kubičnem metru (blok) shranimo 23,6 megavatnih ur energije, v primeru, da so to granule nekje 15 megavatnih ur na kubični meter

S tem se uvršča med materiale z izredno visoko volumetrično energetsko gostoto 

Ob tem je dodal, da takšno shranjevanje ne povzroča izgub, prav tako ni samopraznjenja in vplivov na okolje, saj vir ne vsebuje ogljika. 

Proizvodnja aluminija je iz okoljskega vidika izjemno energetsko potrana, v kolikor bi aluminij uporabljali tudi za ogrevanje, pa bi s tem odpravili tudi to težavo, meni. 

Kako bi bilo videti ogrevanje z aluminijem? 

Že s preprosto reakcijo bi lahko iz aluminija pridobivali toploto in elektriko. 

Aluminij ob visokih temperaturah, ki presegajo 200 stopinj Celzija in povišanem tlaku reagira z vodo. Pri tem nastaneta nastaneta vodik in toplota, prav tako pridobimo tudi aluminijev oksid, ki se ga lahko z zeleno energijo ponovno reciklira na industrijskih napravah. 

»Toplota, ki se sprošča pri reakciji v reaktorju, bo preko toplotnega izmenjevalca ogrevala tako kot sedaj vodo v centralnem sistemu, ta pa prostore in sanitarno vodo. Vodik, ki nastaja pri reakciji, se bo lahko uporabljal za proizvodnjo električne energije,« je o preprosti reakciji, ki bi nam olajšala problematiko ogrevanja pojasnil Jerman. 

Povprečni družini bi za celotno sezono zadostovalo že 300 kilogramov

Jerman pojasnjuje, da bi za celotno kurilno sezono povprečna družina potrebovala od 300 do 500 kilogramov aluminijevega granulata.

Seveda je to zgolj okvirna ocena, ki je poleg velikosti gospodinjstva odvisna tudi od izolacije in dejavnike. 

Kdaj se bomo poslovili od kurilnega olja in ostalih energentov?

S Kemijskega inštituta so za Sobotainfo odgovorili še, da je zaenkrat še težko napovedati, kdaj lahko pričakujemo ogrevanje z aluminijem, ki je odvisno predvsem od proizvodnje reaktorjev.

Na proizvodnjo reaktorjev vpliva več dejavnikov: razvoj trga, količina poceni zelene energije preko poletja v prihodnosti in razvoj distribucijske mreže, ki bi omogočila ta način ogrevanja. 

Starejše novice