Občina Odranci je s svojimi 6,9 kvadratnimi kilometri najmanjša občina v Sloveniji, kar je še posebej odmevalo v zadnjem obdobju, ko je vlada z odlokom omejila gibanje državljanov zgolj na območje lastnih občin.
To za 27-letnega Luko Smolka ni predstavljalo ovire pri njegovem športnem udejstvovanju, saj se je v luči omejitev odločil za prav izjemen podvig. V odranski občini je pretekel maraton, na velikonočno nedeljo pa je naredil še 333 kilometrov s kolesom.
Spontani odranski maraton
Kot nam je povedal, se je nad tekom navdušil zaradi želje po izgubi kilogramov. Začel je s tekom po trim stezi ob potoku Črnec iz Odranec do Beltinec in tako se je začela njegova tekaška zasvojenost. Pri tem poudarja, da ima veliko zaslug njegov dolgoletni prijatelj, ravno tako tekač, Aleš Zver, ki ga je vseskozi motiviral in mu pomaga pri regeneraciji utrujenih mišic.
Za 'Odranski maraton', kot ga je poimenoval, se je odločil spontano, lepo vreme ga je namreč vabilo k teku, v času pandemije pa se je zaradi ukrepov moral omejiti na območje svoje občine. Njegov podvig se je začel s tekom po poljskih poteh, po 26 kilometrih pa si je privoščil krajši postanek za malico. Ker je bil še pri močeh, vremenski pogoji pa so bili primerni, se je odločil, da bo nadaljeval s tekom in da bo nabral kilometre potrebne za maraton.
»Tek sem nadaljeval po odranskih ulicah. Domačini, ki so bili zunaj in me že pred časom videli teči, so mi namenili nekaj čudnih pogledov. Tako sem vztrajal in odtekel dolžino maratona in to po površinsko najmanjši občini v Sloveniji,« opisuje svoj občudovanja vreden podvig.
Tekel v Maribor na pivo, s kolesom na morje in bežal pred pobesnelo lisico
Sebe ne šteje med ekstremne športnike, skromno priznava, da je v Sloveniji precej večjih športnih ekstremistov od njega. Kljub temu pa ima za sabo kopico podvigov, ki jih lahko nedvomno štejemo med ekstremne.
Tako je po opravljenem zadnjem izpitu na fakulteti, od doma tekel 72 kilometrov v Maribor na Štuk, da si je privoščil pivo.
»V Gornji Radgoni me je prehiteval in pozdravil voznik mrliškega avtomobila iz sosednjega kraja, nakar me je ta isti spet srečal v Lenartu in me s glasnim trobljenjem na daleč pozdravljal,« razlago izkušnjo tega neobičajnega podviga.
V času poletnih dopustov se je s prijateljem odpravil na slovensko obalo, kar s kolesom. Prvi dan sta prikolesarila do Ljubljane in naslednji dan pot nadaljevala do Kopra.
»On se je domov vrnil z vlakom, jaz pa sem se tudi nazaj domov podal s kolesom in tako v 16 urah prevozil 305 dolgo pot v enem kosu,« razkriva Smolko.
V svoji karieri pa je doživel že marsikaj, na poti po Primorski v Pomjanu se je tako za njim pognala napadalna lisica, ki ji je za las pobegnil s spustom po klancu navzdol. Kot pravi, je tovrstnih spominov ogromno: »Ker med športom spoznaš veliko navdušencev, sorodnih 'norcev'.«
Vse je v glavi
Ob vseh podvigih premika meje vzdržljivosti svojega telesa, kar mu je telo sporočilo na novoletni dan leta 2017, ko je po veselem decembru in teku na 21 kilometrov, dehidriral ter novoletno kosilo dočakal na urgenci. Takrat je spoznal, da resno in odgovorno ukvarjanje s takim športom ni šala.
»Ti podvigi me nekako izpolnjujejo, da spoznavam svoje sposobnosti, zmogljivosti, z njimi si tudi dostikrat zbistrim glavo, sem sam svoj šef, motivator, psiholog, mehanik in tako dalje, ampak poleg vse treningov in primernega jedilnika je največ v glavi. Če se glava odloči, je volja, je moč, je zavedanje zmogljivosti, je pravi izziv, je cilj in je tudi pot.«
Novi podvigi na vidiku
Novih izzivov mu ne zmanjka, želi si preteči 100 kilometrov dolgo pot, postal pa bi rad tudi prvi Slovenec, ki je prikolesaril do doline Vrata pod Triglavom, in se povzpel do Aljaževega stolpa. Vse to pride na vrsto, kot pravi, po tem obdobju epidemije koronavirusa.
Nenazadnje pa je ravno za minule praznike dosegel nov mejnik, za velikonočno nedeljo je namreč okoli svoje občine naredil kar 333 kilometrov. Na kolesu je preživel 13 ur.