Hrvaška mreža radarjev se je v enem letu razširila za petino – s 665 na 798 ohišij. Nova ohišja so se pojavila tudi na odsekih, kjer jih vozniki prej niso pričakovali, med njimi pri zadarskem trajektnem pristanišču Gaženica.
Slovenski dopustniki so se na hrvaških cestah že navadili na poletne kolone, cestnine in zastoje. Letos pa je na seznam stvari, na katere je treba biti pozoren, smiselno dodati še vse gostejšo mrežo ohišij za kamere za nadzor hitrosti.
Hrvaška mreža radarjev se je v enem letu razširila za petino, nova ohišja pa so se pojavila tudi na odsekih, kjer jih vozniki prej niso pričakovali.
Skoraj 800 ohišij, lani jih je bilo 665
Po najnovejših podatkih je na hrvaških cestah trenutno postavljenih 798 ohišij za kamere. Lani jih je bilo 665. Na prvi pogled gre za 133 novih lokacij, a ob upoštevanju odstranjenih in prestavljenih mest naj bi bilo na novo določenih približno 140 pozicij za nadzor hitrosti.
Največ lokacij za nadzor hitrosti je na območju policijske uprave splitsko-dalmatinske, kjer jih je 95. To je razumljivo, saj gre za turistično najbolj obremenjen del države, z veliko tranzitnega prometa, lokalnih cest, poletnih kolon in voženj proti otokom.
Na drugem mestu je policijska uprava zagrebška s 86 lokacijami, pri čemer naj bi se število v zadnjem letu povečalo za več kot 40. Tretje mesto pripada medžimurski policijski upravi z 62 lokacijami, kar izstopa glede na velikost območja.
Nova past pri Gaženici
Posebej zanimiv je podatek, da se nova ohišja pojavljajo tudi na cestah, ki doslej niso bile znane po takšnem nadzoru. Med njimi je tako imenovana Kalmetina, hitra cesta, ki povezuje zadarsko trajektno luko Gaženica z avtocesto A1.
Za slovenske voznike to ni nepomemben odsek. Prav po tej cesti se številni poleti peljejo do trajekta za Ugljan, naprej proti Pašmanu ali do drugih otoških povezav zadarskega arhipelaga.
Gaženica je za Slovence ena pomembnejših vstopnih točk na otoke severne Dalmacije. Voznik, ki je za seboj že pustil avtocesto, cestninsko postajo, poletno vročino in morda več ur vožnje iz Slovenije, se na zadnjih kilometrih pogosto sprosti - prav tam pa ga zdaj čaka kamera.
Kamere merijo več kot le hitrost
Nove kamere bodo nadzorovale tudi potniško kabino in tako zaznale, ali se voznik pogovarja po mobilnem telefonu. Policija želi na ta način delovati preventivno in pozvati voznike k večji previdnosti v prometu.
Kamere lahko hkrati pokrivajo šest prometnih pasov in 32 vozil, in to v obe smeri vožnje.
Za slovenskega voznika je pomembno, da se nadzor širi na različne vrste cest: od mestnih obvoznic do hitrih cest, od otokov do avtocestnih odsekov. Pred leti so vozniki kamere pogosto povezovali predvsem z naselji, šolami in nevarnimi križišči. Zdaj je slika širša.
Ohišja so na zagrebški, reški in osješki obvoznici, najdemo jih tudi na posameznih delih avtoceste A7.
Kaj to pomeni za voznike?
Prekoračitev hitrosti na Hrvaškem ni poceni. V naselju je za vožnjo do deset kilometrov na uro nad dovoljeno hitrostjo predvidena kazen 30 evrov. Kazni za hujše prekoračitve so občutno višje in se z leti višajo.
Za dopustnike velja preprosto pravilo: po prečkanju meje se ne splača voziti po občutku. Hrvaške ceste imajo veliko menjav omejitev, začasnih prometnih ureditev in odsekov pred naselji, kjer se omejitev hitrosti zniža hitreje, kot jo voznik pričakuje.
Lokacije kamer za hrvaške ceste je mogoče preveriti na spletni strani hrvaškega avtokluba ali v navigacijskih aplikacijah.
