Direktor hrvaškega turizma o cenah, novostih in destinacijah, ki jih še ne poznate

Letni dopusti so tik pred vrati, številni Slovenci pa že tradicionalno načrtujejo oddih pri južnih sosedih. 

Hrvaška tudi letos pričakuje močan obisk iz Slovenije, ki velja za eno najzvestejših in najpomembnejših turističnih trgov.

O tem, kako Hrvaška skrbi za slovenske goste, kaj je novega na obali in v notranjosti, kakšna je prihodnost kampiranja ter kako pomembna je trajnost za turizem prihodnosti, smo se pogovarjali s Kristjanom Staničićem, direktorjem Hrvaške turistične skupnosti, ki se je rodil v Sloveniji in tekoče govori slovensko. 

Njegov pogled na slovensko-hrvaške odnose v turizmu je zato še posebej zanimiv in pristen.

Gospod Staničić, rojeni ste v Sloveniji, tekoče govorite slovensko – kako to vpliva na vaše delo na čelu Hrvaške turistične skupnosti?

»Pogosto poudarjam, da je vodenje Hrvaške turistične skupnosti eden najlepših poklicev, saj posamezniku omogoča, da svetu predstavlja najboljše in najlepše, kar ponuja njegova država. Hrvaška, se boste verjetno strinjali, je dežela izjemnih lepot in ena najprivlačnejših destinacij na svetu. Slovenski jezik in kultura sta me spremljala vse življenje in do Slovenije gojim veliko simpatij. 

S slovenskimi kolegi iz turističnega sektorja imam zelo dobro sodelovanje – skupaj smo izpeljali številne aktivnosti, zlasti pri predstavljanju naših držav na oddaljenih trgih, kot so ZDA, Kitajska, Avstralija in drugi. Verjamem, da se lahko veliko naučimo drug od drugega in da lahko z združenimi močmi pomembno prispevamo k nadaljnjemu razvoju hrvaškega in slovenskega turizma.«

Kako osebno doživljate Hrvaško kot turistično destinacijo – katere kraje priporočate in kam se sami najraje vračate?

»Hrvaška je turistična dežela, ki na relativno majhnem prostoru ponuja veliko raznolikosti. Kljub številnim izzivom smo uspešno ohranili svoj položaj na mednarodnem turističnem trgu, kar potrjuje moč hrvaškega turizma. Naša država je prepoznana kot atraktivna, varna in trajnostna destinacija, ki privablja obiskovalce z vsega sveta ter ponuja širok nabor doživetij skozi vse leto. Posebnosti Hrvaške so kulturna dediščina, naravne lepote, znamenitosti, kulinarika in aktivnosti za aktivni oddih. 

Sam sem še posebej povezan s Kvarnerjem, otok Rab pa doživljam kot svoj drugi dom. Vse pogosteje obiskujem tudi celinske predele, predvsem Gorski kotar, kjer najdem zelenje, mir in svež zrak – idealno za družinski oddih in odklop od vsakdanjega tempa. Otok Rab in Gorski kotar pa mi veliko pomenita tudi zato, ker izhajata od tam moja starša.«

Slovenci že vrsto let veljamo za ene najzvestejših obiskovalcev Hrvaške. Kaj vam pomenijo slovenski gostje in kako pomembni so za hrvaški turizem?

»Slovenski gostje so za Hrvaško izjemno pomembni. Gre za drugo najpomembnejše tuje tržišče, takoj za Nemčijo, po številu prihodov in nočitev. V letu 2024 smo zabeležili štiriodstotno rast prometa glede na rekordno leto pred tem. Vemo, da Slovenci zelo dobro poznajo Hrvaško – posebej Istro in Kvarner – in so pri nas vedno dobrodošli.

Zelo cenimo njihovo zvestobo, ki se je še posebej pokazala v težkih časih, denimo med domovinsko vojno ali pandemijo covida-19. V prihodnje si želimo, da bi Slovenci pogosteje obiskovali tudi manj znane destinacije in to skozi vse leto – s poudarkom na celinskem delu države.«

Katere so najbolj priljubljene destinacije med slovenskimi turisti in ali opažate kakšne spremembe v njihovem vedenju ali željah?

»Slovenci najraje obiskujejo Istro in Kvarner – še posebej Umag, Poreč, Rovinj, Mali Lošinj, Crikvenico in podobna obmorska mesta. Imajo tudi veliko nepremičnin na Hrvaškem, zaradi česar so močno vključeni v lokalne skupnosti. Veseli nas, da se povečuje tudi obisk kontinentalnih regij – od Medžimurja do Slavonije, vključno z Zagrebško in Karlovško županijo, Gorskim kotarjem, Likom, Srednjo Istro in dalmatinskim zaledjem. 

Opaziti je več zanimanja za zdraviliški turizem ter vrhunsko kulinariko. Slovenci so tudi zelo pomembni kampisti – po številu nočitev v kampih so na drugem mestu in ustvarijo skoraj 35 odstotkov vseh kamperskih nočitev. Narašča pa tudi zanimanje za glamping, notranjost države in navtični turizem.«

Po lanskem poletju, ki je bilo za Hrvaško zelo uspešno, kakšna so vaša pričakovanja za letošnjo sezono?

»Napovedi za poletje so dobre. Zelo bomo zadovoljni, če bomo dosegli promet na ravni prejšnjega leta. A pred nami je še veliko dela – vsi se moramo temeljito pripraviti, saj je očitna velika borba za vsakega gosta.«

Kako se pripravljate na letošnji prihod slovenskih turistov? Katere novosti ali izboljšave jih čakajo ob hrvaški obali?

»Hrvaški turizem se stalno razvija in izboljšuje svojo ponudbo – tako v glavni sezoni kot tudi izven nje. Slovence privlačimo z geografsko bližino, kulturno podobnostjo ter ponudbo, kot so aktivni oddih, zdravilišča, kulinarika, narava in navtika. Z več promocije notranjosti Hrvaške – denimo Tuheljskih toplic ali novih hotelov na Rabu, Cresu, Opatiji, Puli in Zadru – odpiramo nova vrata tudi v smer trajnostnega turizma, ki je v Sloveniji že zelo močno prisoten.«

V zadnjem času se vse več govori o trajnostnem turizmu. Kakšni so vaši koraki na tem področju in kako lahko tudi gostje prispevajo k bolj trajnostnemu obisku Hrvaške?

»Trajnost mora biti naša prioriteta – brez odgovornega ravnanja z okoljem in krožnega gospodarstva ne bomo imeli temeljev za prihodnost. V novem Strateškem marketinškem in operativnem načrtu do leta 2027 smo si zastavili ambicijo, da Hrvaška postane prepoznana kot trajnostna destinacija visoke vrednosti, ki izboljšuje kakovost življenja domačinov in nudi kakovostna, avtentična doživetja. Večji poudarek dajemo gostom iz premium segmenta.«

Masovni turizem je deležen kritik tudi zaradi negativnega vpliva na okolje – predvsem zaradi prekomerne gradnje apartmajskih hiš in sodobnih hotelov, ki pogosto ne sovpadajo z naravno ali kulturno krajino. Del škode naj bi bil že nepopravljiv. Kako vi gledate na to?

»Zavedamo se negativnih učinkov prekomernega turizma. Vidimo primere drugod – v Španiji in drugje – kjer se domačini že upirajo. Mi takih scenarijev ne želimo. Zato poudarjamo pomembnost razpršenega obiska skozi vse leto, višje kakovosti storitev in zadovoljstva tako gostov kot lokalnega prebivalstva.«

Klasični kampi, kot smo jih poznali nekoč, vse bolj izginjajo. Nadomeščajo jih naselja mobilnih hišic in t. i. glamping resorti, kar marsikdo dojema kot izgubo pristnega stika z naravo. Je v nacionalni turistični strategiji predvideno ohranjanje tudi tradicionalnega kampiranja?

»Na kamping ponudbo smo zelo ponosni. Potrjuje jo tudi priznanje slovenskega portala Avtokampi.si, ki vsako leto nagrajuje najboljše kamping destinacije. Imamo zelo kakovostne kampe in najboljšo dostopnost za goste iz regije. Ohranili bomo celoten razpon možnosti – od šotorov, prikolic in avtodomov do glampinga. Kar 26 kampov na Hrvaškem nosi prestižno oznako ADAC Superplatz, kar dokazuje visoko raven ponudbe.«

Kako na obisk slovenskih gostov vplivajo cene, kakovost storitev in cestna povezava?

»Vsi trije dejavniki so ključni. Razmerje med ceno in kakovostjo je ena glavnih prioritet pri izbiri destinacije. Cene danes pogosto odločajo bolj kot varnost. Hrvaški turizem mora ostati cenovno dostopen – domačim in tujim gostom. Poudarek mora biti na višji kakovosti, raznoliki vsebini, odlični storitvi in gostoljubnosti. 

Cestna dostopnost pa ostaja naša prednost – Hrvaška je ena najboljših evropskih avtomobilskih destinacij.«

Se Hrvaška zaveda, da slovenski mediji igrajo pomembno vlogo pri odločanju Slovencev glede destinacije za dopust? Kako sodelujete z njimi?

»Brez mednarodnih medijev promocija hrvaškega turizma ne bi bila mogoča. Zato vsako leto podeljujemo nagrado 'Zlato pero' tujim novinarjem, ki so s svojimi prispevki bistveno prispevali k prepoznavnosti Hrvaške. S slovenskimi mediji redno sodelujemo in izvajamo posebne promocijske kampanje.«

Kakšna je strategija razvoja turizma izven obmorskih krajev in Zagreba, recimo v Slavoniji?

»Z različnimi promocijskimi aktivnostmi redno promoviramo tudi kontinentalni del Hrvaške – vključno s Slavonijo. Z aktualno kampanjo 'Get to know me' želimo izpostaviti manj znane destinacije. Slavonija se osredotoča na zdravstveni, podeželski, kulturni in aktivni turizem. S pomočjo posebnih skladov tudi finančno podpiramo razvoj manjših turističnih skupnosti.«

V svetu je vse bolj priljubljen tako imenovani 'overlanding' oziroma 'adventure turizem' … Ali obstajajo načrti za razvoj tovrstne ponudbe?

»Overlanding postaja vse bolj priljubljen – zlasti pri gostih iz srednje Evrope. Hrvaška ponuja idealne pogoje: razvejano obalo, planine, parke in naravne lepote. Povečuje se število kampov in točk za camperje in terenska vozila, pojavljajo se tudi organizirane tematske ture. Potrebna so dodatna vlaganja v infrastrukturo: legalna parkirišča, polnilnice, info točke in podobno, da zagotovimo trajnostni razvoj tega segmenta.«

Kaj je vaše osebno sporočilo Slovencem, ki se odpravljajo na Hrvaško poletno avanturo letos?

»Pridite, uživajte in si napolnite baterije. Pri nas ste vedno dobrodošli – kot doma. Hrvaška je dostopna skozi vse leto in ponuja nepozabna doživetja, avanture in spomine za vse življenje. To je bistvo počitnic.«