Medtem ko 31. oktober v Sloveniji zaznamujemo kot dan reformacije, ima današnji datum še en pomen. Po svetu namreč obeležujejo tudi dan varčevanja. Koliko Slovenci dejansko privarčujemo in kako se pri tem primerjamo z drugimi evropskimi državami?
Danes, 31. oktobra, v Sloveniji praznujemo dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, ki nas spominja na začetke slovenskega knjižnega jezika.
A današnji datum ni namenjen le spominu na pomemben zgodovinski mejnik. Prav 31. oktobra namreč zaznamujemo tudi svetovni dan varčevanja, ki opozarja na pomen premišljenega ravnanja z denarjem in dolgoročnega zagotavljanja finančne varnosti.
Ob tej priložnosti je Statistični urad Republike Slovenije predstavil podatke o varčevanju slovenskih gospodinjstev. Ti kažejo, da smo Slovenci lani privarčevali večji delež razpoložljivega dohodka kot leto prej.
Koliko svojega dohodka privarčujemo Slovenci?
Stopnja bruto varčevanja slovenskih gospodinjstev je leta 2025 po podatkih SURSA znašala 14,7 odstotka. To pomeni, da je gospodinjstvom po porabi za dobrine in storitve v skupnem merilu za varčevanje ostal takšen delež razpoložljivega dohodka.
V primerjavi z letom 2015 se je stopnja varčevanja povečala za 2,9 odstotne točke.
Največ smo v zadnjem desetletju privarčevali leta 2020, v prvem letu pandemije covida-19, ko je stopnja varčevanja dosegla kar 22,6 odstotka.
Leto pozneje se je znižala na 17 odstotkov, nato pa se je postopno zmanjševala, vendar je ostala višja kot pred pandemijo.
Varčujemo več od evropskega povprečja
Slovenija se je po zadnjih podatkih Eurostata uvrstila približno v sredino lestvice držav članic Evropske unije, za katere so na voljo podatki.
Povprečna stopnja varčevanja gospodinjstev v EU je lani znašala 14,3 odstotka, v Sloveniji pa 14,7 odstotka.
Najvišjo stopnjo varčevanja je imela Češka, kjer je znašala 19,2 odstotka, sledila ji je Nemčija z 18,9 odstotka. Na drugi strani lestvice je bila Italija, kjer so gospodinjstva privarčevala 10,8 odstotka razpoložljivega dohodka.
Slovenska gospodinjstva so tako po stopnji varčevanja nekoliko presegla evropsko povprečje, izenačena pa so bila s povprečjem evrskega območja.
Slovenci imamo skoraj 100 milijard evrov finančnih sredstev
Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev konec leta 2025 znašala 96,1 milijarde evrov.
V primerjavi z letom prej se je njihova skupna vrednost povečala za 8,9 milijarde evrov.
Pri tem ne gre zgolj za denar na bančnih računih. Med finančna sredstva sodijo tudi gotovina, delnice, druge finančne naložbe in sredstva v različnih finančnih shemah.
Zanimivo je, da so delnice in drug lastniški kapital prvič predstavljali večji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev kot bančne vloge.
Njihov delež je znašal 37,3 odstotka, delež bančnih vlog pa 34,8 odstotka.
Varčujemo, a se tudi vse bolj zadolžujemo
Čeprav se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev povečujejo, podatki kažejo tudi na rast zadolževanja. Finančne obveznosti gospodinjstev so konec lanskega leta znašale 19,8 milijarde evrov, kar je 1,3 milijarde evrov več kot leto prej.
V zadnjem desetletju se je obseg stanovanjskih posojil povečal za skoraj 69 odstotkov, potrošniških pa za dobrih 79 odstotkov.
Kljub temu slovenska gospodinjstva ostajajo precej manj zadolžena od povprečja evrskega območja.
Zadolženost, merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom, je v Sloveniji lani znašala 41,2 odstotka, v evrskem območju pa 77,5 odstotka.
Svetovni dan varčevanja je tako priložnost za razmislek o osebnih financah, pri čemer statistika kaže, da se v Sloveniji povečuje tako premoženje gospodinjstev kot tudi njihovo zadolževanje.
