Blagovna znamka Kekec je ena izmed zadnjih, ki so bile prepoznavne še v času Jugoslavije in je še vedno v popolni lasti Slovencev.

Njen rešitelj je bil po stečaju bivše Mesne industrije podjetnik Miroslav Flisar, ki jo v proizvodnji nekdanjega Pomurkinega obrata konzerv proizvaja že od leta 2011.

Konec prejšnjega leta je kazalo, da bo nostalgična pašteta Kekec, poimenovana po liku iz Vandotovega romana z istim imenom, dobila novega lastnika, a je nato kupec zadnji trenutek nepričakovano odstopil od nakupa. 

»Nisem imel nekega posebnega razpisa, če bi kdo rekel, da prodajam podjetje, bi rekel ne. To se je zgodilo čisto slučajno, zanimalo jih je in smo dorekli neko zadevo in potem pač ni prišlo do realizacije, nič hudega,« je povedal Flisar.

V senci Pomurke

Proizvodnja paštete Kekec je edina še aktivna na pogorišču nekdanje mesne industrije Pomurka. Večina preostalega industrijskega kompleksa namreč sameva in tudi propada. 

Flisar je pojasnil, da praktično vse propada in da kdorkoli bo kupil, bo imel zelo velik strošek za investicijo. Dodal je še, da so sami v preteklosti razmišljali o prevzemu še dodatnih objektov, a bi bila investicija zanje bistveno prevelika.  

Ostaja pa optimističen, da bodo morda kdaj tako veliki, da si bodo lahko privoščili širitev v preostale dele bivše Pomurke.

Je recept paštete ostal enak?

Veliko več pozornosti v podjetju posvečajo svoji proizvodnji in recepturi, ki se ni kaj dosti spremenila iz časov, ko si jo je marsikdo še v otroštvu namazal na kruh.

»Recept Kekec paštete je tak, kakšen je bil na kraju, ko je šla Pomurka v stečaj. Začimbna mešanica je ostala enaka. Surovina oziroma meso je enako, kot je bilo prej, tako da neke velike spremembe ni,« je pojasnil Flisar.

Glavna sestavina je meso, ki pa ni le slovensko, saj ga - kot pravi Flisar - pri nas enostavno ni dovolj za takšno proizvodnjo. 

Pojasnil je, da meso prihaja iz celotne Evropske unije, ker je mesa za predelavo v Sloveniji bistveno premalo in če bi jemali le slovensko osnovno surovino, bi imeli maksimalno za mesec dni proizvoda, pa še to naj bi bilo vprašljivo.

Tudi postopek pridelave ostaja nespremenjen

Podobno kot recept je tudi postopek proizvodnje paštete ostal enak kot v preteklosti.

»Meso se kuha oziroma vse sestavine se kuhajo, se dodajo začimbne mešanice, to seseklja, zmeša in pol gre prek 'microcutterja' na polnjenje,« je dejal Flisar.

Kaj pa se bo zgodilo s Kekcem v prihodnosti?

Podobno kot večina proizvodnih podjetij se tudi v podjetju Osem soočajo s težavami pri iskanju primernih kadrov. Direktor podjetja je dejal, da je predvsem problem najti mlajši kader, in sicer takšen, ki je dovolj izobražen v živilski industriji. 

Po njegovih besedah v Sloveniji letno izšolajo do deset mesarjev, kar je bistveno premalo za potrebe trga, zato razmišljajo o drugačni rešitvi. 

Razmišljajo, da bi skoraj celotno proizvodnjo avtomatizirali oziroma robotizirali in na ta način nadomestili starejši kader, ki bo šel kmalu v upokojitev.

Želi si, da bi ga nasledila hčerka

Flisar sicer ostaja lastnik blagovne znamke Kekec in podjetja, ki pašteto izdeluje, a je vse bližje upokojitveni starosti. Srčno si želi, da bi ga nasledila njegova hčerka, ki trenutno dela kot arhitektka in za zdaj ne kaže zanimanja za podjetje.

Flisar pa trdi, da še ima nekaj let časa, da spozna, kaj je živilska industrija in se odloči ter prevzame celotno podjetje.

Tako bi ta prepoznavna znamka še naprej ostala v slovenskih rokah, ki bi še naprej negovali njeno tradicijo in jo obdržali na domačih tleh.

Komentarji (1)

VŰHJAK (ni preverjeno)

Samo ne še tega zapraviti! Naši velegospodarstveniki zdaj že težko najdejo še kaj, kar bi se dalo (s privatnim dobičkom seveda!) prodati. Tudi pod ceno. Važen je privatni dobiček!

Starejše novice