Brezposelnost se je glede na predhodni mesec povečala v vseh območnih službah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, tudi v območni službi Ptuj. Kje je razlog?

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se je julija v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 5220 oseb, 43,5 odstotka več kot junija in 4,7 odstotka več kot julija lani.

Med novo prijavljenimi je bilo 2747 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 860 presežnih delavcev, 37 brezposelnih zaradi stečajev in 267 iskalcev prve zaposlitve.

Brezposelnost na Ptuju se je glede na predhodni mesec povečala

Brezposelnost se je glede na predhodni mesec povečala v vseh območnih službah zavoda. Enako kot na ravni države, za 2,3 odstotka, se je okrepila v območni službi Ptuj, kažejo podatki.

Tomaž Žirovnik, vodja območne službe Ptuj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, pojasnjuje, zakaj je temu tako.

Po njegovih besedah gre za začasni poletni »odklon« od trenda zniževanja števila brezposelnih, torej oseb, ki so registrirano brezposelne oziroma prijavljene v evidenci brezposelnih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

»Ta trend zmanjševanja, ki je sicer v letošnjem letu, za razliko od preteklih dveh, pravzaprav kar treh let, nekoliko manj izrazit, je potrebno razumeti v kontekstu rekordno nizkega števila brezposelnih oseb.

Pri nizkem številu se namreč vsako, še tako majhno povečanje ali zmanjšanje v deležu pozna precej bolj, kot pri velikem številu brezposelnih oseb,« pove Žirovnik.

Naravna stopnja brezposelnosti

Žirovnik razloži tudi, da smo se približali deležu brezposelnih (4,2 odstotka), ki ga ekonomska teorija imenuje »naravna stopnja brezposelnosti« ali »rezervna industrijska armada«, kar označuje še tisto minimalno število brezposelnih oseb, ki nekako vsaj približno še ohranja ravnotežje na trgu dela.  

Ta se giblje nekako okoli tri odstotke, na manjših trgih tudi okrog štiri odstotke.

Gre za sezonski nihljaj

Po besedah Žirovnika gre za pričakovan sezonski nihljaj na trgu dela.

Do zabeleženega priliva brezposelnih je prišlo zaradi iztekov pogodb, sklenjenih za določen čas. To se je zgodilo v panogah, kot so:

  • šolstvo, ker so šolske počitnice, 
  • industrijska proizvodnja, zaradi kolektivnih dopustov,
  • poslovne storitve, kjer je manj dejavnosti v poletnih mesecih.

V letošnjem poletju je torej število teh iztekov pogodb za določen čas in posledično prijav v evidenco brezposelnih oseb, preseglo odliv iz te evidence, torej zaposlovanje.

Kljub še zmeraj močnemu povpraševanju delodajalcev po novih delavcih, je v poletnih mesecih opaziti rahel zastoj pri realizaciji zaposlitev, saj se začetek dela običajno dogovarja za drugo polovico avgusta, predvsem pa na začetek septembra.

Septembra se bo situacija obrnila

Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje pričakujejo ugodne podatke za september in nadaljevanje tega trenda še vsaj v oktober in november.

Decembra se običajno situacija ponovno sezonsko obrne in se poveča priliv v brezposelnost, medtem ko se odliv iz te evidence nekoliko zmanjša in se ponovno poveča v januarju, zlasti pa v pomladnih mesecih.

Na regionalnem trgu dela to jesen večji priliv brezposelnih, a to ne bo težava

Za regionalni trg dela je v letošnji jeseni sicer predviden še nekoliko večji priliv zaradi napovedanih presežkov iz poslovnih razlogov s strani večje industrijske družbe, načeloma pa to ne bo težava.

Na trgu dela vlada veliko povpraševanje po usposobljenih delavcih in delavkah in kar nekaj delodajalcev se že močno zanima za te delavke in so jih pripravljeni nemudoma zaposliti v svojih podjetjih.

»Napovedi delodajalcev v regiji glede zaposlovanja so tudi za letošnjo jesen precej optimistične in govorimo o povečanju potreb po delavcih in rasti zaposlovanja. Hkrati pa so napovedi glede naročil za naslednje leto, torej za pomlad 2025, nekoliko negotove in manj stabilne, kakor smo bili tega vajeni v zadnjih letih,« pove Žirovnik.

Starejše novice