Zahtevni časi za kovinsko industrijo.

Kovinska industrija, ki je na vrhuncu okrevanja po pandemiji covida-19 beležila krepko rast povpraševanja, se danes sooča s težavami. 

Strokovnjaki jih pripisujejo predvsem zmanjšanemu povpraševanju, nekatera podjetja pa se ubadajo še z lastniškimi spremembami. Dodaten izziv predstavljajo vse pomembnejše naložbe v raziskave in razvoj.

V zahtevnem finančnem stanju je Mariborska livarna Maribor, katere usoda je že dlje časa negotova. Lastnik podjetja in največji upnik Slovenski državni holding je podjetje poskušal že večkrat prodati, a so bili vsi dosedanji poskusi neuspešni. 

Kljub skrb vzbujajočemu poslovanju je s preostalima upnikoma Gorenjsko banko in SID banko odobril kratkoročni moratorij na odplačilo posojil, tako da mora MLM del svojih posojil odplačati do konca septembra.

Nekaj več kot 50 od okoli 350 zaposlenih v MLM je sicer od 8. julija na čakanju, saj jim po odpovedi pogodbe s strani največjega kupca konec junija niso mogli zagotoviti dela. Za ta ukrep so se po besedah vodstva odločili, ker bodo kader, če bi naročila začela rasti, potrebovali.

S težavami se po poročanju več medijev še naprej soočajo tudi v koprskem Cimosu, ki naj bi imel težave z likvidnostjo. 

Pred nekaj tedni so se v družbi s konzorcijem bank upnic dogovorili za reprogramiranje zapadlih 20 od skupno 30 milijonov evrov obveznosti, poleg tega pa ima Cimos še obveznosti do posameznih bank. Na vprašanja STA v Cimosu niso odgovorili.

Nemški finančni sklad Mutares, ki je Cimos prevzel pred približno dvema letoma, naj bi načrtoval selitev njegove proizvodnje v Srbijo, kjer Cimos že ima livarno. V Sloveniji ima družba proizvodne obrate v Vuzenici, Mariboru in Senožečah.

Zahtevno poslovno okolje uspešneje premagujejo v Talumu iz Kidričevega. Kot so pojasnili za STA, so v prvem letošnjem polletju poslovali po načrtu in ustvarili 174 milijonov evrov prihodkov od prodaje (v celotnem lanskem letu 344 milijonov evrov). 

»Dinamika poslovne aktivnosti je sicer med našimi proizvodnimi programi precej različna. Če smo v segmentu proizvodnje ulitkov za avtomobilsko industrijo na primer v tem obdobju zabeležili do 20-odstotni upad povpraševanja, v segmentu toplotnih prenosnikov pa še nekoliko večji, na področju proizvodnje rondelic za embalažno industrijo komaj sledimo potrebam trga,« so navedli.

»Povpraševanje po aluminijasti embalaži v farmacevtski, prehrambeni in kozmetični industriji je še naprej močno s trendom rasti, kar potrjuje pravilnost naše odločitve o investiranju v nove proizvodne linije. Na področju proizvodnje drogov je povpraševanje relativno stabilno,« so zapisali. 

Poudarili so, da je k uresničitvi ciljev precej prispevala diverzifikacija proizvodnega portfelja.

Obsežnim naložbam sledil padec povpraševanja

Okrevanje povpraševanja, ki je spremljalo konec pandemije covida-19, je močno izboljšalo poslovanje kovinske industrije. Podjetja so dobre poslovne rezultate dosegala ob relativno stabilnih stroških poslovanja, je za STA dejal Rok Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete.

»Mnoga podjetja so ob očitno večjem povpraševanju od ponudbe veliko investirala v proizvodne zmogljivosti, takšne naložbe pa so drage in so precej zvišale stroške poslovanja. Obenem so se morala soočiti z vse močnejšo konkurenco iz držav, kot je Kitajska. Povpraševanje se je ohladilo, presežne zmogljivosti pa ustvarjajo visoke stroške poslovanja, ki lahko vodijo tudi v izgubo,« je dejal. 

Opozoril je tudi na geopolitične napetosti in nestabilne razmere v nekaterih državah izvoznicah redkih kovin.

Kot je poudaril, del krivde nosi tudi kovinska industrija sama, ki se bolj kot na zviševanje dolgoročne vrednosti, ki bi vključevalo tudi večja prizadevanja za razogljičenje, osredotoča na kratkoročne dobičke. 

»Očitno so kratkoročni impulzi tako mamljivi, da privedejo do čezmernih kapacitet in posledično tako imenovanih ozkih grl. Klicati državo na pomoč je v takšnih primerih licemersko,« je dejal.

Zelenega prehoda po Sprukovem mnenju za težave kovinske industrije ne gre kriviti, čeprav prinaša številne izzive. »Po moji oceni je njegova pomanjkljivost samo ta, da je mogoče premalo ambiciozen,« je dejal. Državam, ki zastavljenih okoljskih ciljev ne izpolnjujejo, namreč ne nalaga nobene odgovornosti.

Razogljičenje industrije je ocenil kot dokaj uspešno. Večja težava so po njegovem mnenju slabi rezultati na področju zajemanja ogljikovega dioksida, ki je že v ozračju. »Na tem področju je zeleni prehod mogoče malce zaspal,« je ocenil.

Rešitve za podjetja Spruk vidi v hitrem uvajanju novih tehnologij, dodatnih naložbah v raziskave in razvoj, širitvi na nove trge ter »brzdanju apetitov po prevelikih zaslužkih«. Zaveda se, da so zahtevne razmere mnoga podjetja pahnila v resne težave, a je prepričan, da odpuščanja niso prava odločitev - niti na kratki niti na dolgi rok.

Komentarji (1)

Xoxo (ni preverjeno)

Nobenemu delavcu ne bi bilo treba na čakanje, če si ne bi direktor in ostali priskledniki polnili žepe. Sicer je pa v Sloveniji itak v modi da izžemaš firmo do konca, pokasiraš še od države finančno pomoč, na koncu pa itak firmo zapereš dol.

Starejše novice