Pobuda za preklic 21-milijonske državne subvencije Perutnini Ptuj je na portalu predlagam.vladi.si zbrala skoraj 11 tisoč ogledov, več kot 120 komentarjev o javnem denarju, samooskrbi, delovnih mestih, tujem lastništvu in pogojih državni podpori.
Na Ptujinfo smo že poročali o pobudi Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije, ki na portalu predlagam.vladi.si zahteva preklic državne subvencije Perutnini Ptuj. Javno jo je na družbenih omrežjih delila tudi znana slovenska glasbenica in zagovornica pravic živali Jadranka Juras.
Pobudniki predlagajo, da se sredstva preusmerijo na področja, ki bi po njihovem mnenju bolj prispevala k prehranski varnosti Slovenije.
Pobuda je na portalu odprta pod naslovom ZA preklic 21-milijonske subvencije za Perutnino Ptuj.
Pobuda ima skoraj 200 glasov več za kot proti
Ob našem preverjanju je imela pobuda skoraj 11 tisoč ogledov in več kot 120 komentarjev. Glasovanje je še odprto, trenutno pa ima pobuda skoraj 200 glasov več za preklic subvencije kot proti.
»Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu,« je navedeno na portalu je ob objavljeni pobudi.
Pobuda ta pogoj že zdaj presega. Če se razmerje do konca glasovanja bistveno ne spremeni, bo po vsej verjetnosti poslana v obravnavo pristojnim organom.
Predlog je sicer naslovljen na Vlado Republike Slovenije, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Komentarji se ne nanašajo le na dobrobit živali
Čeprav so pobudo vložile organizacije za zaščito živali, se razprava pod predlogom ne nanaša le na vprašanja reje, zakola in dobrobiti živali.
Komentarji odpirajo tudi širša gospodarska in lokalna vprašanja: komu država namenja javni denar, kakšne koristi bo imelo lokalno okolje, kakšna bo vloga domačih dobaviteljev, ali so varovalke dovolj jasne in ali je smiselno podpirati panogo, v kateri Slovenija že proizvede več, kot porabi.
Del razprave se nanaša tudi na lastništvo Perutnine Ptuj. Podjetje je del ukrajinske skupine MHP, zato se v komentarjih pojavlja vprašanje, ali bo državna podpora dolgoročno koristila predvsem lokalnemu okolju ali širši mednarodni skupini.
»Kakšni milijoni v piščance?«
Eden od pogostih argumentov v podporo pobudi je samooskrba. Pobudniki opozarjajo, da je Slovenija pri perutninskem mesu že nad 100-odstotno samooskrbo, medtem ko je samooskrba pri nekaterih drugih prehranskih skupinah bistveno nižja.
»Kaksni milijoni v piscance, dajte nujno v zelenjadarstvo, saj imamo velik problem samooskrbe s tem!!!!« je zapisala uporabnica z vzdevkom Rudbekija.
Podobno je v komentarju zapisala tudi uporabnica z vzdevkom Katarina S.
»Samooskrba z zelenjavo in sadjem je na sramotno nizki ravni in na tem področju mora Slovenija nujno čim prej ukrepati. Potrebujemo čim več lokalnih in domačih prehranskih izdelkov,« je zapisala.
Vprašanje velikih sistemov in manjših kmetij
Del komentatorjev opozarja tudi na razmerje med velikimi industrijskimi sistemi in manjšimi kmetijami oziroma rejci.
»Vsaka subvencija velikim industrijskim proizvajalcem pomeni, da se hkrati malega kmeta in majhne kmetije dela še bolj nekonkurenčne,« je zapisal uporabnik z vzdevkom Piki Poki.
Ta del razprave se nanaša na vprašanje, ali državne podpore v živilski industriji krepijo predvsem največje sisteme ali tudi razpršeno lokalno proizvodnjo.
Na drugi strani se v komentarjih pojavlja tudi opozorilo, da Perutnina Ptuj ni izolirano podjetje, temveč del širše dobaviteljske verige, v katero so vključeni rejci, prevozniki, dobavitelji in drugi poslovni partnerji.
Del komentarjev izpostavlja tuje lastništvo
Več komentarjev se nanaša tudi na dejstvo, da je Perutnina Ptuj del ukrajinske skupine MHP.
»Če je nekdo podjetje kupil, naj ga tudi financira, ne pa, da sedaj, zaradi lokalnih interesov pričakuje, da bo država financirala njihovo delovanje oziroma podarjala denar, ki bo porabljen v državi lastnika,« je zapisala uporabnica z vzdevkom Evrona.
Podobno je zapisal tudi uporabnik z vzdevkom Roman.Jerse.
»Nobene potrebe ni, da se z našim državnim denarjem financira apetite ukrajinskih miljarderjev, ki živijo na račun sistematičnih tovarn smrti,« je zapisal.
Ob tem se v komentarjih pojavljajo vprašanja, katere varovalke zagotavljajo, da bodo učinki državne podpore ostali v Sloveniji. Med vprašanji, ki jih odpirajo komentatorji, so tudi izplačila dobička, dolgoročno delovanje podjetja na Ptuju, kakovost delovnih mest in nadzor nad porabo javnih sredstev.
Jadranka Juras o pogojih za javna sredstva
Med komentarji je tudi zapis Jadranke Juras, ki je poudarila, da vprašanje ni le, ali podpreti sektor, ampak pod kakšnimi pogoji.
»Res je, da Perutnina Ptuj vključuje veliko slovenskih kmetij in ima pomembno vlogo v regiji. Ampak vprašanje ni ali podpreti sektor, temveč kako in pod kakšnimi pogoji. Javna sredstva bi morala biti vezana na jasne standarde (okolje, dobrobit živali, transparentnost), ne pa avtomatično dodeljena velikim sistemom,« je zapisala.
V istem komentarju je opozorila tudi na samooskrbo.
»107 odstotkov samooskrbe je lahko prednost, ampak to še ne pomeni, da je model optimalen. Lahko pomeni tudi prekomerno intenzivno proizvodnjo, ki ima druge stroške (okolje, zdravje živali). Cilj ne bi smel biti samo količina, ampak tudi kakovost in trajnost,« je še zapisala.
Opozorila je tudi na vprašanje zaposlovanja: »Bi bilo pa zanimivo vedeti, koliko Slovencev je tam dejansko zaposlenih in koliko uvoženih delavcev.«
Nasprotniki pobude poudarjajo investicijo na Ptuju
Na drugi strani del komentarjev nasprotuje pobudi in poudarja, da državna spodbuda ni neposredno izplačilo lastniku, ampak je vezana na investicijo na Ptuju.
»Denar je vezan na investicijo na Ptuju, ne na izplačilo lastnikom,« je zapisal uporabnik z vzdevkom Ferenc.
V istem komentarju je izpostavil, da večina investicije prihaja iz podjetja: »Večina investicije (78 milijonov evrov) pride iz podjetja samega.«
Ob tem je dodal še širše vprašanje učinkov za Slovenijo.
»Realno vprašanje ni 'tuje vs. domače', ampak: Ali so učinki za Slovenijo večji od 21 milijonov?« je še zapisal uporabnik z vzdevkom Ferenc.
V razpravi tudi vprašanje prihodkov občine
V enem od komentarjev je bil zavrnjen očitek, da Mestna občina Ptuj od Perutnine nima prihodkov.
»Proračun Mestne občine Ptuj ima od Perutnine Ptuj prihodke od dohodnine, davkov na nepremičnine, takse, komunalne prispevke, dobi glavarino iz sredstev v katera vplačuje tudi Perutnina Ptuj in tako dalje,« je zapisal uporabnik z vzdevkom Jan T.
Vprašanje lokalnih učinkov se tako v komentarjih pojavlja na več ravneh: prek zaposlenih, davkov, prispevkov, komunalnih dajatev, dobaviteljev in drugih povezav podjetja z okoljem.
Nekateri opozarjajo na možnost selitve proizvodnje
Med nasprotniki pobude se pojavlja tudi argument, da preklic subvencije ne bi nujno zmanjšal porabe perutninskega mesa, ampak bi se lahko del proizvodnje preselil drugam.
»Kdor pozna delovanje trgov ve, da bodo piščanci v trgovinah, če jih vzredi MHP ali PHW. Če jih bo vzredila Perutnina Ptuj v lasti MHP, bo imela od tega nekaj tudi Slovenija,« je zapisal uporabnik z vzdevkom Rešpetin.
Podobno logiko povzema še en komentar. »Niti en piščanec ne bo rešen, če podpremo predlog. Bo bil pa vzrejen izven Slovenije, saj jih globalno gledano ljudje vzredimo toliko, kolikor jih lahko prodamo,« je zapisal uporabnik z vzdevkom Blajerca.
Kaj pomeni, če bo pobuda poslana naprej?
Če bo pobuda ob koncu glasovanja ohranila več glasov za kot proti, bo poslana pristojnim organom. To še ne pomeni preklica subvencije ali spremembe že sprejete državne odločitve.
Pomeni pa, da bodo morali naslovniki pobudo obravnavati in nanjo odgovoriti. Ker je predlog naslovljen na vlado in več ministrstev, bi se lahko do pobude opredelilo več resorjev, med drugim gospodarski, kmetijski, okoljski in naravovarstveni.
