Domače podjetje med vesoljsko, čipno in lakirno industrijo: »Naši kupci so ključni akterji v svetovnem merilu«

Podjetno z Damjanom Habjancem o vodenju Resede, rasti podjetja, globalnih trgih in pomenu ekipe.

Ptujčan Damjan Habjanec ni tip direktorja, ki bi sedel le v pisarni. Med sprehodom po proizvodnji sproščeno klepeta z zaposlenimi, vmes preskakuje med temami, razmišlja na glas in že v naslednjem trenutku analizira trg ali naslednjo poslovno potezo.

V pogovoru brez olepševanja govori o negotovosti na trgih in o odločitvah, ki lahko podjetje čez noč potisnejo naprej ali pa ogrozijo njegov obstoj. Reseda danes dela za ključne akterje v več industrijah, a Habjanec ostaja pragmatičen: rast mora biti premišljena, tveganja obvladana, ključ pa ostajajo ljudje.

Je sogovornik, ki hitro preklaplja med številkami, strategijo in čisto osebnimi refleksijami. Ravno v tej kombinaciji dinamike, izkušenj in realističnega pogleda na posel se kaže njegov način vodenja.

Ko pogledate svoj poslovni model: kateri kanali in kateri segmenti kupcev vam danes dejansko prinašajo največ prihodkov?

»V tem trenutku, ker to se z leti spreminja, je največ lakirna industrija, se pravi, tu delamo dele pa sklope za lakirne sisteme. Na drugem mestu je lesna industrija, to delamo v segmentu tako imenovanih 'kant maš' strojev, in sicer za lepljenje robnega traka. Tretja je vakuumska industrija. Vakuumska je zdaj v porastu. V vakuumski industriji delamo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki pa se uporabljajo v vseh industrijah: od prehrambne, energetske, vesoljske … 

V tem segmentu delamo tudi eno zapiralo oziroma eno sestavo, ki se uporablja tudi v satelitih. Četrta veja, ki jo zdaj gradimo, je pa 'semikontaktor'. To pa je industrija čipov. Vemo, da se največ čipov naredi na Tajvanu, želja pa je, da bi se ta odvisnost od Tajvana zmanjšala. To je zelo rastoč trg, saj se v tem trenutku po svetu gradi, mislim, štiri ali pet tovarn. Ampak prihodki so eno, drugo je donosnost.«

Kaj pa je najbolj donosno?

»V bistvu lakirna industrija. Pri lakirnih sistemih smo vključeni v sam robot. Delamo ventilsko tehniko, preko katere barva potuje do šob. Približno tretjino robotskega sistema izdelamo tukaj.«

Vi največ izvažate oziroma skoraj vse?

»Vse. Kar delamo za slovenski trg, so promili, niti odstotek. Lani smo začeli tudi s SkyLabsom iz Maribora. Oni so naredili svoj prvi satelit. Ampak to je s finančnega vidika nesmiselno, nam pa je pomembno, da smo zraven.«

Kaj morate kot slovensko podjetje narediti več kot konkurenca iz večjih držav, da vas tuji partnerji sploh opazijo?

»V prvi vrsti je to kvaliteta, do kvalitete pa se pride preko organiziranosti podjetja. Pred dvema letoma smo naredili en tak preskok - pridobili smo standard 9100. Takrat smo bili prvo podjetje v Sloveniji za mehansko obdelavo, ki smo ga pridobili. So že imeli, recimo Impol in druga podjetja, ampak za mehansko obdelavo smo bili prvi. To pa je standard za letalsko in obrambno industrijo. Mislim, da smo nekje dve leti porabili, da smo vzpostavili sistem. In to je ravno to - moraš izstopati v tem smislu. Naš fokus so zelo kompleksni deli.«

Kako na vas vpliva trenutna geopolitična situacija v svetu?

»Opazili smo, da je januarja in februarja, govorim o vhodu naročil, zadeva začela rasti, nato pa je prišlo do odklona ob začetku dogajanja na Bližnjem vzhodu. Marca je bil vnos nekoliko manjši, zdaj pa ugotavljamo, da se stanje ponovno normalizira, vendar tega ni mogoče napovedati. V bistvu živimo iz meseca v mesec. Mi imamo pogodbe, imamo vse, ampak če ni odjema na trgu … Zdaj je ključno to, da se materiali dražijo, vhodne surovine, določene stvari pa je že problem dobiti.

Mi smo recimo z decembrom šli strateško v to, da smo zaposlili nov kader na področju prodaje, in od decembra do zdaj delamo na prodaji bolj intenzivno kot kadarkoli v zgodovini podjetja. Se pravi novi trgi, novi kupci. Industrija čipov je recimo v porastu in bo sigurno še naslednjih pet do deset let. Druga stvar je, da poskušamo prebiti tudi v medicino, tako da se ogromno dogaja v tem trenutku. Ampak to se nič ne zgodi čez noč. Danes je na obisku kupec in mi smo prve prototipe naredili lani spomladi. Šele zdaj se bo zadeva začela odvijati in pričakujem, da se bo posel razmahnil v 2027. Kar se pa tiče napovedi za naprej - vse se tako hitro spreminja, da je nemogoče karkoli napovedati.«

Kakšno je bilo vaše poslovanje v 2025 v primerjavi z 2024? Koliko zaposlenih imate?

»V bistvu je bilo poslovanje približno na istem nivoju. Pričakovali smo, da bo v 2026 prišlo do odklona v pozitivni smeri, vendar je evropsko gospodarstvo, kot tudi industrija na splošno, trenutno bolj kot ne v padcu. Po drugi strani pa opažamo, da se konkurenčnost zmanjšuje. Leti 2024 in 2025 sta bili na podobni ravni. Za letos bomo še videli - pričakoval sem odklon, trenutno pa je stanje nekako okej. Zaposlenih nas je tam nekje 85. Ne vem točne številke, ker to ni moje področje.«

Katere ključne dejavnosti in viri so za vaš posel res 'kritični' - brez česa podjetje ne more delovati?

»V prvi vrsti je to kader, potem surovina. In pa seveda, ne gre brez kupcev, trg je ključen.«

Kako sestavljate ekipo: katere kompetence iščete pri novih zaposlitvah in kako jih razvijate naprej?

»Imamo kar dober sistem internega in eksternega izobraževanja. Profili, ki jih iščemo, so odvisni od potreb. Na vodilnih položajih v Resedi so večinoma ljudje, ki so začeli pri nas kot študenti, to je bil modus operandi deset ali 15 let nazaj. Zdaj pa je vse odvisno od konkretnega delovnega mesta. CNC-programer je ena zgodba, upravljavec stroja druga, potem so tu še delovna mesta v pakirnici in montaži. Načeloma sicer iščemo kadre s področja strojništva, vendar to ni nujno. Pri kadrih predvsem gledamo, da ima človek voljo in samoiniciativo. Ostalo se da naučiti.«

Kakšno vlogo ima umetna inteligenca v vašem poslu danes, kje vam resnično skrajša čas ali stroške?

»Smo še v prototipnih fazah. Za vsakodnevne stvari, kot so dopisi in tabele, jo že uporabljamo. Delamo pa tudi na projektu v proizvodnji - aplikaciji za prepoznavanje ustreznosti orodja. To je pri nas velik faktor. Gre za optično prepoznavanje preko kamer. Projekt naj bi bil zaključen v treh do štirih mesecih.«

Kakšno spremembo bo to prineslo?

»Pri reznih orodjih govorimo o tretjem največjem strošku v podjetju. Trenutno je odločitev, ali je orodje še uporabno, prepuščena posamezniku. Zdaj bomo uvedli sistem, ki bo določal stopnje obrabe in omogočil bolj optimalno uporabo. To pričakujemo, da bo prineslo konkretne prihranke.«

Ste kdaj storili kakšno večjo napako ali se vam je pripetil poslovni spodrsljaj in kako danes preprečujete ponovitve?

»Ja, naredil sem napako, da sem Resedo odprl. Hecam se (smeh). Ne, ne spomnim se, da bi. Nič večjega.«

Kakšen vpliv ima vaše podjetje na lokalno skupnost (zaposlovanje, sodelovanje z dobavitelji, donacije, mentorstva)?

»Mislim, da je zagotovo 50 odstotkov zaposlenih iz lokalnega okolja. Ostalih 50 odstotkov pa je recimo v radiju do 30 kilometrov. Kar se tujcev tiče, imamo enih osem ali devet fantov iz Hrvaške, ampak se vsi dnevno vozijo, ker so doma blizu meje.«

Kar se tiče donacij in sponzorstev smo vsako leto prisotni na Festivalu Arsana, potem smo sponzor in smo bili prvi sponzor Kristjanu Čehu, z njim smo podpisali desetletno pogodbo, torej od 2020 do 2030. Doniramo tudi raznim društvom, tega je kar nekaj. Smo veliki sponzor Footgolf zveze Slovenije in tudi ptujskega kluba. Tako da bi rekel, da smo kar dejavni.«

Na Ptuju je, vsaj tako se zdi, precej močno tudi povezovanje med podjetji, ne nujno zgolj na ravni poslovnega sodelovanja, ampak tudi v smislu določenega skupnega duha.

»Ja, tu pa mislim, da odločilno vlogo igra Menedžer klub Ptuj. Drugače pa lokalno precej dobro sodelujemo. Recimo, izvajalci za Resedo - podjetje je zdaj gradilo že sedmič. Trenutno imamo nov projekt v Lancovi vasi, v obrtni coni, kjer bomo v roku dveh mesecev zaključili novo proizvodno halo. V gradnjo smo šli tudi zato, ker sicer še nimamo konkretnih naročil, vendar ocenjujemo, da bomo, ne glede na celotno situacijo … Moja osebna prognoza je, da bi lahko prišlo do padca nekje do oktobra oziroma novembra, nato pa pričakujem odboj. Če bi stanje ostalo takšno, ne bi bilo dobro, saj je industrija zelo občutljiva. Naši glavni trgovinski partnerji, govorimo o Nemčiji, Avstriji in Italiji, imajo trenutno velike težave.«

Kako skrbite za kulturo podjetja in voditeljstvo - kaj pri vas pomeni 'dober šef' v praksi?

»Od zaposlenega ne pričakujemo nič drugega kot to, da zjutraj pride na delo, vestno opravi svoje naloge in je pri stvari. Mi imamo delovni čas od sedmih do treh, treh do enajstih, delamo tudi ponoči, ampak nočna izmena dela recimo 20 odstotkov kapacitete. Imamo pa mi ogromno nekih ugodnosti, od team buildinga do izletov. Na primer, od sedmih do treh je delovni čas, ampak to se preslika tudi na drugo pa tretjo izmeno. Ob devetih je pavza, pet minut za cigaret, potem je polurna malica ob enajstih, potem je pa naslednja petminutna pavza ob enih. Prva izmena ima tudi vedno zajtrk. To zdaj prilagajamo, enkrat dostavijo iz pekarne, drugič od drugod. To smo uvedli pred približno dvema letoma. Sicer pa je veliko takih mehkih ukrepov. Moja osnovna filozofija je bila, da naj se vsak, ki pride k nam, počuti dobro. Mi smo, glede na to, kako imamo stvari urejene, atipičen kovinar. V tem podjetju se je ogromno vlagalo v kakovost delovnega mesta.

Z oktobrom lani je direktor v podjetju postal tudi Matej Bračič, jaz pa se počasi umikam - ne povsem, daleč od tega. Vsak dan sem še vedno tu, vendar sem vse manj vključen. Matej je pri nas od leta 2017, bil je vodja proizvodnje, potem je bil moj namestnik, zdaj pa je z oktobrom prevzel direktorsko mesto. On vodi proizvodnjo že zadnjih štiri do pet let in to funkcionira.

Že nekaj časa pa imamo v proizvodnji 'kaslc' in lahko vsak napiše kaj. Jaz sem samo rekel: napišite predloge ali pa kaj ni okej, samo prosim, naj se uporablja primerno izrazoslovje, da ni to … Pri nas kletvic ni, zaradi tega izgubiš službo. Ker se da vse brez tega zmeniti.

Organizirani smo tako, da imamo tri ključne kategorije sestankov. Prvi je tedenski sestanek vodstva, ki poteka vsak torek, na njem pa sodeluje sedem ljudi; pregledamo aktivnosti za pretekli teden. Drugi je sestanek vseh programerjev, ki poteka vsak četrtek. Takrat v sistemu pregledamo vse delovne naloge, zaključene v preteklem tednu, in odstopanja obravnavamo v odprti razpravi. Če je bilo kaj narobe, se to jasno pove, saj imamo zelo razdrobljeno proizvodnjo. Trenutno izdelujemo skoraj 3000 različnih produktov, v proizvodnji pa imamo stalno odprtih med 300 in 400 delovnih nalogov, zato je proces neprestano živ in dinamičen. Tretja kategorija je mesečni sestanek s celotno proizvodnjo, ki ga Matej vodi vsak prvi ponedeljek v mesecu. Gre za pregled preteklega meseca, ki vključuje reklamacije kupcev, interne reklamacije in splošne zadeve. Preko teh sestankov dobimo veliko povratnih informacij.«

Kdo je bil vaš najpomembnejši mentor ali zgled in česa vas je naučil(a), česar iz knjig ne bi?

»Gledam tako - da bi mi bil nekdo mentor, to ne. Sem pa delal in spoznal kar nekaj ljudi v svojem življenju. Delal sem, preden se je podjetje ustanovilo, v mikro, malem in srednjem podjetju ter tudi, do leta 2003, v drugi največji firmi v Sloveniji, v Preventu. Vedno sem gledal, da se od ljudi, ki so me obdajali, nekaj naučim - vsak človek ima nekaj, kar lahko vzameš. Zdi pa se mi, da sem se pogosto bolj učil iz tega, kaj se ne sme delati, kot pa iz tega, kaj se sme. S tem sem se precej srečeval. Tako da enega mentorja ne morem izpostaviti, bilo pa je kar nekaj ljudi, ki so vplivali name.«

Kako skrbite za duševno in fizično kondicijo ter meje med delom in domom?

»Bom rekel takole: v glavi je podjetje vedno prisotno - ko greš spat, razmišljaš o tem, to imaš ves čas v glavi in tega ne moreš izklopiti. Mislim pa, da to kar dobro obvladujem. Kar se tiče aktivnosti, me najbolj sprošča boks. Treniram pri Dejanu Zavcu že od leta 2017. Trudim se, da grem vsaj trikrat na teden, to mi je res ventil. Drugače pa, ne vem, mogoče tudi kakšna potovanja.«

Ob kateri uri se zbujate? Katera navada ali mali obred vam najbolj pomaga ohranjati fokus čez dan?

»Če bova to čisto iskreno napisala - kava in cigaret (smeh). Ampak res, kavo moram spiti. Ne morem funkcionirati, če zjutraj ne spijem kave in tu mogoče res pretiravam. Aja, pa sudoku vsako jutro, točno. Kava, cigaret in sudoku.«

Česa vas je bilo na začetku najbolj strah in kako danes obvladujete podobne strahove?

»Na začetku, čisto odkrito, te ni ničesar strah, ker imaš fokus in elan. Strah pride kasneje. Ko se začneš spuščati v stvari, to za sabo potegne marsikaj. Ko se obzorja širijo z leti, pridejo tudi skrbi. Osnova so naročila, torej kako zagotoviti konstanto. Danes je to največji izziv, ker so časi turbulentni. Do leta 2020 je bilo relativno stabilno, rast je bila stalna, odkloni deset do 15 odstotkov, kar ni nič. Po koroni pa je postalo zelo nepredvidljivo. Imeli smo ekstreme v plus in minus. Trenutno poskušamo postaviti optimalen model poslovanja, da bi nekako prebrodili turbulentne čase, saj dvomim, da se bo stanje v kratkem vrnilo v normalo. 

Danes sicer strah dojemam drugače kot včasih. Recimo leta 2009, ob finančni krizi, je trg dobesedno razpadel. Takrat sem se naučil poslovati z lastnimi sredstvi, brez zadolževanja oziroma z minimalnim zadolževanjem. Takrat smo bili zadolženi in je bil velik padec, potem pa se je že v začetku 2010 začelo popravljati. To je bila velika šola.«

Kateri 'ne' je bil za vas najtežji, pa se je izkazal za koristnega?

»Bil je en primer leta 2008. Delali smo za zelo znanega proizvajalca kosilnic. Takrat nam je to predstavljalo približno 15 do 20 odstotkov prihodkov. Na polovici leta 2008 so prišli z zahtevo: 'Zdaj pa vzemi vse ali pa nič.' Ponudili so nam približno desetkratnik dotedanjega obsega posla. Odločil sem se, da tega ne sprejmemo, ker je bilo preveč tvegano. Kasneje se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna, saj so leta 2009 močno padli in vprašanje je, ali bi v takem primeru sploh preživeli. Podjetje bi sicer hitro zraslo, a bi lahko tudi hitro padlo.

Bile so tudi situacije, ko si določenega kupca želiš, pa je odgovor ne, ker še nisi na ravni, na kateri si danes. Mi delamo za pet različnih industrij in vsi naši kupci so 'key playerji' v svetovnem merilu - to so multinacionalke. Recimo kupec, ki je danes pri nas, ima pet milijard prihodkov in 18.000 zaposlenih. Ko iščemo potencialne partnerje, gledamo na velike sisteme z dolgo tradicijo, in to brez posrednikov.«

Če bi vaš otrok/prijatelj zavrnil službo pri vas, bi si želeli, da bi vam iskreno povedal, zakaj? Bi vas to zmotilo?

»Ne, niti približno me ne bi zmotilo. Hvala bogu. Naj si vsak najde svojo pot, kar ga osrečuje. Če mu ni do tega, naj si najde nekaj drugega.«

Kaj vas je nazadnje razjezilo v vašem okolju (lokalna skupnost, panoga) in kako ste se odzvali?

»Mi nimamo nekih takih situacij. Če kaj potrebujemo, recimo dokumentacijo, občina to uredi, drugače pa nimamo posebnih aktivnosti.«

Katero knjigo, film, skladbo ali osebo bi priporočili našim bralcem, da bolje razumemo vaš notranji kompas?

»Predlagal bi knjigo Doktrina šoka. To je knjiga, ki ima okoli 800 strani in opisuje, kako svet deluje od druge svetovne vojne do leta 2011. Dobro pokaže, kako stvari dejansko funkcionirajo. Drugače pa rad berem Maria Puza, to mi je zelo berljivo. Boter, Sicilijanec … Najraje pa berem avtobiografije, ker so to resnične zgodbe. Nazadnje mislim, da sem bral Armstronga. Drugače pa Litvinenko, Abramovič. Ko prebereš Doktrino šoka, vidiš veliko povezav. Knjiga govori o dveh ekonomskih modelih, Keynesijanskem in Friedmanovem, pa o vplivu Amerike in dogajanju po razpadu Sovjetske zveze. Dobro opiše tudi Južno Ameriko. Nazadnje pa sem prebral še Sin Hamasa, to je zgodba sina enega od ustanoviteljev Hamasa, ki je potem sodeloval z Mosadom. Zanimiva knjiga.«

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.