Intervju z Aleksandrom Lorenčičem: Proračunski okvir je določen, veliko bo potrebnih tudi lastnih sredstev, a ne dvomim v uspešno leto

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož bo letos zaznamoval 130. obletnico od prvih začetkov svojega delovanja. Muzej obsega več dejavnosti in ima splošne zbirke ter oddelke za arheologijo, zgodovino, etnologijo, kulturno zgodovino in še veliko več. 

Leta 1893 so na Ptuju ustanovili Muzejsko društvo in razstavili arheološke najdbe v takratni nižji gimnaziji. Govorimo lahko o začetkih delovanja muzeja. Muzej je bil leta 1895 poimenovan po donatorju Franzu Ferku. Leta 1963 je muzej dobil naziv Pokrajinski muzej Ptuj, leta 2009 pa zdajšnji naziv.

Muzej deluje na širšem območju Ptuja in Ormoža ter slavi po antičnih najdiščih in srednjeveški zgodovini.

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož letos praznuje 130 let delovanja. Kakšne aktivnosti imate planirane za obletnico?

»Obletnico bomo obeležili s številnimi projekti in dogodki, nekaj jih je že realiziranih. Med drugim bomo izdali muzejski zbornik ob 130-letnici muzeja, odprli novo občasno razstavo Medalje, male umetnine v luči habsburške monarhije, predviden je razširjen spremljevalni program ob razstavi Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja, prav tako bo po dobrih 20 letih v novi posodobljeni podobi zaživela zbirka orožja, ki je sicer zbirka nacionalnega pomena. V mesecu oktobru je predviden posvet Dediščina Muzejskega društva – včeraj, danes, jutri. Prav tako se obeta pester program v Salonu umetnosti in v Miheličevi galeriji.

Med drugimi sta predvideni razstavi Klavdija Tutte in skupinska likovna razstava sodobne slovenske umetnosti. V letu obletnice načrtujemo tudi postavitev javnega spomenika Viktorju Skrabarju, pravniku, varuhu dediščine, raziskovalcu, donatorju, muzealcu med letoma 1903 in 1938 ter zaslužnemu članu Muzejskega društva Ptuj in Maribor. Slavnostno odprtje bo predvidoma 3. avgusta 2023, na ta dan je bila namreč ustanovna seja Muzejskega društva.

Slavnostna akademija s spremljevalnim glasbenim programom bo 22. septembra 2023 ob 19.00 v slavnostni dvorani Ptujskega gradu. Kar zadeva območno enoto Ormož, velja izpostaviti uspeh na razpisu ministrstva za kulturo, saj je bil izbran projekt Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi. Z izvedbo projekta bi radi pripomogli k ohranitvi in promociji kulturne dediščine ter razvoju dodatne turistične ponudbe.

V sklopu projekta je predvidena zamenjava oken na grajski stavbi, revitalizacija in ureditev dostopnosti obrambnega stolpa, popravilo grajskih ur in nakup dveh zvonov, zasaditev parka in postavitev nove urbane opreme ter interpretacija kulturne dediščine. Sicer pa bo program območne enote Ormož v letu 2023 posvečen praznovanju 750-letnice prve omembe Ormoža. Skozi vse leto se bodo zvrstili številni dogodki in aktivnosti, med drugim bo izdano tudi spominsko gradivo.«

Kako dolgo se že pripravljate na to jubilejno obletnico?

»Uvod v praznovanje obletnice je bilo odprtje razstave Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja v vzhodnem stolpu Ptujskega gradu 6. oktobra lansko leto. Gre za razstavo, ki je sicer v prvi vrsti posvečena 40-letnici delovanja naše konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil, prve tovrstne v Sloveniji in ki bo na ogled do decembra 2023.

Sicer pa smo o jubilejnem letu začeli pravzaprav razmišljati takoj po praznovanju 125-letnice muzeja, ko smo si zadali določene cilje. Program se prilagaja odobrenim sredstvom soustanoviteljic in našega večinskega financerja ministrstva za kulturo. Veliko pa financiramo z lastni sredstvi, enako je tudi s predvidenim letošnjim programom. Omenil sem predvideno odprtje javnega spomenika Skrabarju, zelo sem vesel, da bosta muzeju pri realizaciji finančno pomagali tudi Zgodovinski arhiv Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, s katerima imamo skupne korenine in odlično sodelujemo.«

Omenili ste izdajo zbornika. Kdo vam bo pri tem pomagal?

»Da, obletnico bomo obeležili tudi z izdajo zbornika, ki bo izšel predvidoma v mesecu septembru, finančno pa bosta izid podprla tudi Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ptuj. Cilj zbornika bo v prvi vrsti osvetliti razvoj muzeja od nastanka do danes, izzive, s katerimi se sooča ter predstaviti kompleksnost in razsežnost te častitljive institucije. Pri vsebini bodo sodelovali sodelavci muzeja, strokovnjaki drugih institucij, nekdanji direktorji ...«

Kaj vam povzroča oziroma vam je povzročalo največ preglavic pri projektu 130 letne obletnice?

»V to, da bo predvideni program realiziran, niti malo ne dvomim. Verjamem v sodelavce in ostale, ki sodelujejo pri pripravi posameznega projekta. Proračunski okvir je določen, veliko bo potrebnih tudi lastnih sredstev, a ne dvomim v uspešno leto.«

Katerega dogodka v okviru obletnice se najbolj veselite oziroma kateri dogodek vam največ pomeni?

»Težko izpostavim, vsi so pomembni in vsak je po svoje zanimiv. Vseh se veselim. Ključno je, da naše delo doseže čim večji krog ljudi, k nam prihajajo vse starostne skupine, od predšolskih otrok naprej. Največje zadoščenje je, če so zadovoljni naši obiskovalci.«

Kako bo Mestna občina Ptuj pomagala pri teh dogodkih?

»Mestna občina Ptuj kot soustanoviteljica sofinancira določen del programa in nekatere projekte, v celoti pa program Miheličeve galerije.«

Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1893. Kako velik proces je bil, da se je muzej razvil v takšnega kot je sedaj?

»Vloga muzejev se je do danes zelo spremenila, gre za živ proces. Primarna vloga muzejev je že zdavnaj presežena. Seveda imamo veliko ciljev in izzivov. Za prehod stopnico ali dve še višje, bodo nujna vlaganja v infrastrukturo, na primer, številni objekti v okviru grajskega kompleksa, grajsko obzidje, krajina, delovni, razstavni in depojski prostori, v kadre ter nova znanja, kot so digitalizacija, odnosi z javnostmi, trženje in vsebine, torej posodobitve in konceptualni pristopi lastni sodobnim trendom.«

»Še posebej pomenljivo z današnje perspektive je, da so ljubitelji starin v mestu leta 1893 ustanovili Muzejsko društvo, ki je postavilo zbirke v zgradbi tedanje gimnazije. Z ustanovitvijo muzeja se je odtekanje arheoloških izkopanin v druge muzeje, zlasti v Gradec in na Dunaj, vsaj delno omejilo. Leta 1895 je Franc Ferk muzeju poklonil obsežno zasebno zbirko, ki so jo sestavljale različne muzealije. Leta 1896 so združili lokalni in Ferkov muzej ter ga poimenovali po donatorju Mestni Ferkov muzej. A ker so bile muzejske zbirke v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni Dominikanski samostan.

Po letu 1945 je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo Herbersteinov. Leta 1963 je dobil naziv Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Zgodovinska prelomnica je tudi leto 2011, ko je bila arheološka zbirka z lapidarijem iz Dominikanskega samostana deložirana v prostore na Muzejskem trgu 2, muzej pa je od tedaj brez primernega arheološkega razstavišča in depojskih prostorov, objekt, kjer je nastanjen arheološki oddelek muzeja, pa je star in dotrajan.

Odnos članov muzejskega društva do zgodovine, kulturne dediščine in muzejske dejavnosti nam je danes lahko zgled. Kaj bi očetje ter gradniki ptujskega muzeja porekli na današnje stanje, kar zadeva arheološko dediščino, si lahko mislimo. Primerni prostori za arheologijo, ki je do leta 2011 bilo na ogled v Dominikanskem samostanu, so eden od največjih izzivov, s katerimi se muzej spopada.«

Pandemija je zaustavila življenje za skoraj tri leta. Kako je to vplivalo na muzej?

»Zelo je vplivalo, soočali smo se z dotlej nepredstavljivim, prilagoditve so bile nujne. Obisk je drastično upadel, oziroma smo morali v določenih obdobjih vrata muzeja celo zapreti za obiskovalce. V prvi vrsti je bil naš cilj ohraniti stik z obiskovalci, se pravi ohranitev komunikacije in nadaljnje obveščanje, kar je pomenilo večjo uporabo novih medijev in tehnologije. Po drugi strani pa je virtualni svet postal nova realnost, edina možna v določenih trenutkih tako rekoč. 

V našem muzeju smo sicer temu področju dajali pozornost že pred pandemijo in smo že imeli na spletu objavljene različne vsebine, je pa pandemija aktivnosti v tej smeri močno pospešila. Med drugim smo se odločili za novo spletno stran in uvedli vrsto novih rubrik za različne ciljne skupine. Zelo aktivni smo na različnih družbenih omrežjih. Jeseni 2022 je zaživel tudi večjezični multimedijski vodnik po muzejskih zbirkah v Ptujskem gradu. Gre za večji in kompleksen projekt, ki je zahteval veliko dela in ki je zagotovo izjemna dodana vrednost za obiskovalce zbirk v Ptujskem gradu. Čas pandemije je pokazal še na eno pomembno zadevo in sicer potrebo po novih znanjih ter kadrih.«

Ali v letošnjem letu pričakujete več obiska kot pa v prejšnjih letih?

»Zagotovo, podatki kažejo na to, da se obeta rekordno leto. Že v letu 2022 smo po dveh pandemičnih letih imeli ponovno lep obisk, ki je bil na ravni predkoronskega leta 2019. Skupno je muzej obiskalo 66.034 obiskovalcev (v letu 2021 35.471; v letu 2019 73.454). Ptujski del 61.176 in ormoško enoto 4.858 obiskovalcev. Največ jih je obiskalo zbirke v Ptujskem gradu, 42.793 (v letu 2019 43.192). Pozitivno je tudi, da smo imeli izjemen obisk šolskih skupin in 18.821 tujih obiskovalcev iz kar 76 držav (več kot v letu 2019, ko jih je bilo 16.099).«

Ali ste katere novosti, ki ste jih uvedli med časom pandemije, še vedno ohranili?

»Seveda, uporaba novih medijev in tehnologij, digitalizacija kot taka, je danes nuja.«

Obletnica se bo zgodila prav v času, ko ste vi direktor pokrajinskega muzeja. V kakšno čast vam je voditi tak velik projekt?

»Je čast in predvsem velika odgovornost. Vselej, ne le v letu obletnice. Program in projekti nastanejo v sodelovanju z zaposlenimi in drugimi institucijami. Z obletnico želimo v prvi vrsti lokalno in širše okolje opozoriti na častitljivo in izjemno institucijo, ki deluje v našem mestu, institucijo, ki ima tradicijo, izjemno kulturno dediščino in izjemen potencial. Gre za obletnico, ki je upam v ponos in čast vsem, ne le muzealcem.« 

Kaj v času vašega vodenja štejete kot največje dosežke?

»Prioritete so bile - in so - ureditev arheološke problematike, posodobitev muzejskih zbirk in celostna ureditev grajskega kompleksa. Kar se tiče arheologije, se zahvaljujoč podpori ministrstva za kulturo obeta rešitev zatečenega stanja v okviru grajskega kompleksa in sicer v grajski žitnici. Kar se tiče zbirk, sem zelo vesel, da smo uspeli v celoti prenoviti in posodobiti zbirko historičnih glasbil. Kot sem že omenil, letos bo v novi podobi po dobrih dveh desetletjih zaživela tudi zbirka orožja. 

Uspeli smo realizirati nove postavitve, na primer nova stalna galerijska postavitev,  dopolnitve stalnih postavitev in še več. Pripravili smo veliko kvalitetnih in odmevnih razstav, izdali veliko bogatih publikacij, sodelovali pri številnih domačih in mednarodnih projektih. Uspešni smo bili tudi pri odkupih, najdražja sta bila odkupa Pelizonove viole in tapiserij Marija Preglja. Za grajski kompleks se je po letih prizadevanj izdelal konservatorski načrt, deli se še sicer dopolnjujejo, pridobili smo dragocen dokument ureditve krajine oziroma odprtih površin Ptujskega gradu, opravljena so bila številna vzdrževalna in investicijska dela.

Pozitivno je, da ministrstvo za kulturo, kar zadeva grajski kompleks, podpira tudi celovito obnovo grajskega kompleksa. Želel bi si še veliko več in predvsem, da bi do določenih premikov in rezultatov prišli hitreje. Naš muzej je izjemno kompleksna institucija, ki deluje na več lokacijah. V upravljanju ima tudi kompleks Ptujskega gradu, ki je v državni lasti in je kulturni spomenik državnega pomena. Zelo pozitivno je, da Ministrstvo za kulturo podpira celovito obnovo in revitalizacijo grajskega kompleksa ter ureditev najbolj akutnih problemov, s katerimi se soočamo. Če se bodo zastavljeni cilji in projekti nadaljevali, bodo rezultati vidni že v nekaj letih.«

Kaj je bil najtežji trenutek vašega mandata?

»Težko izpostavim enega. Voditi tako kompleksno in veliko institucijo je vse prej kot enostavno, zato je takšnih trenutkov več. S čimer se nikoli ne  bom sprijaznil, je, ko za določen projekt mislim, da se bo končno zadeva premaknila v pravo smer in da smo naredili korak naprej, se zgodi kaj (ne)pričakovanega in spet smo na točki nič. Tu so še številni malodane nesmisli sistemske narave na različnih področjih delovanja, ki človeku jemljejo voljo in energijo.«

Veliko kritik gre na račun odprtja ptujskega gradu. Glede na to, da obeležujete tako veliko obletnico, ali razmišljate v smeri, da bi uradne ure gradu naredili bolj turistom prijazne, oziroma, da bi podaljšali obratovalni čas gradu in s tem privabili večje število turistov?

»Če govoriva o odpiralnem času muzejskih zbirk v Ptujskem gradu, so slednje odprte enako, ali več, kot je praksa v ostalih muzejih. Po potrditvi na svetu zavoda bodo zbirke v Ptujskem gradu od 15. aprila do 15. oktobra od torka do nedelje ponovno odprte do 18. ure, pri čemer je praksa takšna, da smo na  primer lansko leto, ko je prišel določen praznik na ponedeljek, bili odprti tudi ob ponedeljkih. Prav tako ob ponedeljkih sprejemamo najavljene skupine. Tudi Salon umetnosti in Miheličeva galerija bosta imela letos daljši odpiralni čas. V  času pandemije smo odpiralni čas omejili, obisk je drastično padel, daljša odprtost pomeni višje stroške dela, obratovalne in materialne stroške. Muzej dva zaposlena na muzejski blagajni, ki opravljata tudi vodstva, financira z lastnimi sredstvi. Tu je še študentsko delo in podobno.

Mi vodimo statistiko in zelo dobro poznamo dinamiko, kdaj prihajajo obiskovalci na ogled muzejskih zbirk. Kritike ne gredo toliko na račun odprtosti zbirk, kot to, da ljudi zmotijo zaprti portali in nezmožnost prehoda, ali dostopa na spodnje grajsko dvorišče. Ravno zato bomo tudi letos poskrbeli, da bo spodnje  grajsko dvorišče odprto dlje od zbirk, začenši z velikonočnim vikendom, ko se bo zapiralo ob 19.00, v maju in juniju bo odprto do 20.00, v juliju in avgustu do 21.00 in potem v septembru ter do 15. oktobra ponovno do 20.00. Seveda tudi to pomeni višje stroške. Kar sem že večkrat poudaril, če je interes, da je odpiralni čas naših lokacij daljši, ali da je spodnje grajsko dvorišče odprto še dlje, naj se zagotovijo dodatna sredstva. Muzej kot javni zavod deluje kot dober gospodar in v okviru danih zmožnosti.«

Veliko je tudi ne razstavljenih arheoloških eksponatov in artefaktov. Kakšen je plan za pridobitev novih prostorov, financiranja in razstave teh artefaktov širši javnosti?

»Izjemno smo se razveselili pozitivnega odnosa  in odziva ministrstva za kulturo, ki je resno pristopilo k reševanju arheološke problematike in obnove grajske žitnice. Že konec lanskega leta je bilo dogovorjeno, da se pripravi načrt izvedbe aktivnosti za zagon projekta Celovita obnova objekta Grajska žitnica. Glede na znano akutno stanje na področju arheologije ministrstva za kulturo načrtuje celovito prenovo objekta, kot je predvideno, je cilj poskrbeti za hranjenje, varovanje in predstavitev arheološke dediščine v skladu s strokovnimi standardi.

Že v začetku leta 2023 so stekle aktivnosti za pripravo idejne zasnove in investicijske dokumentacije. Projekt je skladen s sprejetimi strategijami na področju dediščine in turizma ter bo imel multiplikativne učinke na razvoj kulture, turizma in gospodarstva na lokalni ter državni ravni. V širši perspektivi je cilj, kar si prizadevamo že zelo dolgo, celovito prenoviti kompleks Ptujski grad in omogočiti dostopnost vseh grajskih objektov ter zunanjih prostorov. Takšen projekt ima zagotovo izjemno strateško in trajnostno noto ter bi pomenil izjemno pomembno zgodovinsko prelomnico v bogati zgodovini muzeja in mesta Ptuj.«