Na ptujskem sodišču se je v torek sklenila glavna obravnava zoper Kristijana Slodnjaka, ki mu tožilstvo po nedavno spremenjeni obtožnici očita sostorilstvo pri umoru Kidričana Andreja Kirbiša februarja 2022 v občini Juršinci.
Umorjenega, ki je od njega terjal izplačilo dolga, naj bi z zvijačo zvabil zvečer na ta samoten kraj.
Truplo sta našla domačina, ki sta se tisti večer mimo peljala s traktorjem.
Tožilstvo terjalo 28 let zapora
V torek je po predstavljenih sklepnih besedah tožilka Janja Bernard Korpar za Slodnjaka sodišču predlagala 28 let zapora.
Vztrajala je pri nedavno predstavljeni modifikaciji obtožnice, po kateri Slodnjaka ne bremeni več le pomoči še vedno neznanemu storilcu pri umoru, pač pa mu očita še hujše kaznivo dejanje, umor v sostorilstvu.
Zatrdila je, da dokazi in pričanja potrjujejo njenemu prepričanju, medtem ko zagovoru obtoženega ne gre verjeti.
Obramba je navedbam tožilstva v celoti nasprotovala.
Razlogi, zakaj je bil oproščen
Slodnjak je ob prihodu na sodišče dejal, da pričakuje, da bo oproščen.
Izrek sodbe je bil ob 13. uri. Sodišče je dejalo, da ni dokazano, da bi storil očitano dejanje umora, zato ga je oprostilo.
Posredni dokazi po mnenju sodišča niso dovolj za obsodbo. Med obsežnim dokaznim postopkom ni bilo najti niti enega neposrednega dokaza, iz katerega bi izhajalo kakršnokoli dogovarjanje in usklajevanje obtoženega z neidentificiranim strelcem o tem, da bosta Kirbišu vzela življenje, je med drugim sodišče dejalo v izreku sodbe.
Ob izostanku dokazov o obstoju omenjenega dogovora med neidentificiranim strelcem in obtoženim Slodnjakom sodišče ni moglo z gotovostjo ugotoviti, da je bila podana njuna skupna volja za izvršitev kaznivega dejanja umora, ki je podlaga za sostorilstvo.
Nedokazan je ostal tudi bistveni očitek, da naj bi Slodnjak neidentificiranemu sostorilcu posredoval podatke o kraju in času srečanja s Kirbišem, na podlagi katerih je ta prispel na dogovorjen kraj in tam Kirbiša trikrat ustrelil ter mu povzročil poškodbe, v posledici katerih je Kirbiš umrl.
Posredni dokazi po oceni sodišča niso med seboj trdno in logično povezani do te mere, da bi bilo na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženi kakorkoli sodeloval s strelcem in s tem storil očitano kaznivo dejanje.
Sodišče je ob tem še opozorilo, da v kazenskem postopku velja domneva nedolžnosti, pri čemer v skladu z usklajeno sodno prakso domneva nedolžnosti v kazenskem postopku pomeni, da nosi dokazno breme tožilec, ki mora krivdo obtoženca dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) ter da mora sodišče, kadar tožilec tega dokaznega bremena ne zmore, obtoženca oprostiti.
Zadeva še ni pravnomočna. Tožilka je že napovedala pritožbo.
Starejše novice
