Na Ptuj se ponovno vračajo Dnevi poezije in vina, ki v najstarejše mesto vsako leto pripeljejo izjemne pesnike in domače vinarje.
Z Dnevi poezije in vina je skozi najstarejše mesto spet zapihal svež veter, ki je na Ptuj pripeljal velika imena poezije, najboljše lokalne pridelovalce vin in glasbene koncerte.
Ne manjka niti otroški program, festival pa je - kot je v navadi - postregel s čisto novimi pesniki in pesnicami, temi, ki Ptuja še niso obiskali.
Letošnji dnevi, ki prepletajo poezijo in vino, se odvijajo med 22. in 27. avgustom. Kot smo vajeni, pa ne le na Ptuju, ampak je dogajanje tudi v krajih Belo, Janški vrh, Juršinci, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Petanjci, Potrna v Avstriji, Selce in Vitomarci.
Na Ptuju so sicer sinoči z javnim branjem Odprtega pisma Evropi slavnostno odprli 26. Dneve poezije in vina.
Odprto pismo Evropi brala Chus Pato
Že šesto Odprto pismo Evropi je prebrala častna gostja iz Španije Chus Pato.
»Evropi sta še zmeraj dve, zahodni Rim in vzhodni Konstantinopel/Moskva. Zahod je kolonija ZDA. Vzhod, kitajska kolonija. Dokler zahod ne prizna vzhoda in narobe, dokler se ne združita obe polovici simbola, bo Evropa še naprej tisto dekle, ki jo je ugrabila pohota starega patriarhalnega boga,« je Chus Pato zapisala v besedilu, ki ga je prevedla Marjeta Drobnič.
Na začetku pisma opisuje, kako spremlja kanadsko pesnico Erin Moure pri pokopu materinega pepela na pokopališču njene rojstne vasi. Tako se pesnici, ki prebivata na različnih celinah, snideta v Ukrajini. Prva izvira iz danes ukrajinske Galicije, avtorica Odprtega pisma Evropi pa živi v španski Galiciji.
»Erin in jaz sva istih let, letnik 1955; obe imava prednike, ki so se rodili v prvi ali drugi Galiciji. Sva plod tistega odhajanja in prihajanja, tistih prečkanj Atlantika, znova in znova,« je navedla.
»Evropa je polna ljudstev. Iz ljudstva nikoli ne odidemo ... Evropa je polna misli. Od misli nikoli ne odidemo ... Evropa je polna umetnosti. Od podob nikoli ne odidemo ... Evropa je polna imperijev, ki bi jo radi poenotili, imeli edino oblast nad vzhodom in zahodom. Iz imperijev, iz razkolov, zmeraj odidemo,« so izpostavljene misli v pismu.
Avtorica med drugim spregovori o upanju. »Upanje zna čakati, a nas, ljudstvo sapiens, so izurili za obupavanje. Obupujemo, ker včasih nismo zmožni zasnovati bodočnosti, drugačne od sedanjosti. Obupujemo, ker nas urijo verovanja. Verovanje briše negotovo, vendar ne more preprečiti katastrofe. Navadimo se živeti v katastrofi in ne znamo čakati na drugega kot na drugo katastrofo,« je zapisala.
Vera je po mnenju Chus Pato tista vrlina, ki pomaga človeku pri soočanju z dejstvom, da ne moremo imeti vsega pod nadzorom: »Vera čaka in upa, ker ve, da je tveganje temelj svobode. Vera je misel, zmožna edinega dejanja, ki ga v življenju lahko uresničimo: da si upamo živeti. Je odpiranje poti v bodočnost, drugačno od tiste, kjer vladata podrejenost in katastrofa. Vera gore premika, ker nam omogoča delovanje iz zmožnosti, ki ne vodi v iluzijo nadzora in oblast. Morda bi od tod lahko razumeli, da je demokracija predlog, naj skupaj vstopimo v bodočnost. Demokracija nam daje možnost, da si enakopravno delimo breme končnosti in nevednosti, saj se vsi soočamo z isto negotovostjo.«
»Naj bi mogli uzreti svit, ko Evrope ne bosta pestila muhavost patriarhalnega boga ne ljubosumje njegove božanske soproge. Naj se izpolni še tisoč pomladi za ta polja, ki si jih delimo, in za jezike, še danes zaničevane, v katerih nekateri in nekatere pišemo in govorimo in v katerih na vso moč ljubimo,« je zaključila avtorica.
Sledilo je Veliko pesniško branje, pri katerem so sodelovali Eli Eliahu, Carolyn Forché, Ivan Hristov in Kristina Kočan.
Večer se je zaključil s koncertom dunajske dvojice Elis Noa, ki s svojo glasbo premika meje elektronskega popa. S kombinacijo popa in sodobnega R'n'B-ja sta tako zazibala ptujsko tržnico.
