Najstarejši festival narodne glasbe ostaja na Ptuju, a »ponudbe za selitev takšnega festivala vedno obstajajo«

Ptujski festival narodnozabavne glasbe je najstarejši tovrstni festival pri nas. Zadnja leta ga je zaznamovala epidemija, letos pa so organizatorji ponosni, da se festival vrača v vsej svoji slavi. 

A strah ostaja. Narodnozabavno glasbo posluša predvsem starejše občinstvo, v katere se je v zadnjih, koronskih letih zakoreninil strah. 

»Veliko dela smo morali opraviti v preteklih letih, da smo festival sploh lahko pripravili oziroma obdržali. Žal pa letos ni nič lažje. Tovrstne festivale obiskuje tudi starejše poslušalstvo in pri teh je še vedno prisoten strah, ki se je zakoreninil med ljudi med korono,« razlaga Domen Hren, urednik festivala in odgovorni urednik Radia Ptuj. 

V času med epidemijo se je, kot pravi Hren, spremenilo veliko. Predvsem ljudje.

Festival letos v Minoritskem samostanu, ki ponuja izjemno kuliso

Letos se festival vrača k svojim koreninam, na Ptuj, v srčiko najstarejšega mesta. Mestni trg je bil prva ideja za lokacijo izvedbe letošnjega festivala. Organizatorje je zaskrbelo vreme, ki mora zdržati tri dni - v četrtek, 18. avgusta bo potekala finalna prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, temu bo 19. avgusta sledil festival, 21. avgusta pa jubilejna, 30. Orfejčkova parada. 

Iz tega razloga so se v dogovoru s soorganizatorjem RTV Slovenijo odločili, da bo festival letos izveden v Minoritskem samostanu, saj je tam na voljo streha. 

»Ponudbe za selitev takšnega festivala vedno obstajajo«

Lani se je festival preselil v Juršince, ideje so bile tudi, da bi ga začelo gostiti Celje. Ni skrivnost, da bi to pomenilo veliko izgubo za Ptuj. Hren pove, da ponudbe za selitev takega festivala vedno obstajajo, ker sodelujejo z RTV Slovenijo, pa tudi oni 'lobirajo' in svetujejo določene spremembe - tudi lokacijske. 

»Festival si vsako leto ogleda četrt milijona ljudi, zato bodo apetiti pri tovrstnem projektu torej vedno obstajali,« razloži. 

S strani organizatorjev ostaja želja, da festival ostane na Ptuju. A se tudi tovrstni festivali soočajo z veliko tehnično in organizacijsko preobrazbo v želji, da pritegnejo mlajše občinstvo.

Če čez leta v Spodnjem Podravju več ne bo dovolj zanimanja zainteresirane javnosti in če ne bo podpornikov festivala, torej sponzorjev, se ta lahko predrugači, ukine ali preseli. 

»Tovrstnih festivalov niti en javni zavod na Ptuju ne more organizirati«

Lansko leto je nekoliko presenetila odločitev selitve festivala v Juršince. Takrat se je na to odzvala tudi županja Ptuja Nuška Gajšek. 

Nuška Gajšek, županja Ptuja, je poudarila, da je selitev festivala v Juršince poslovna odločitev lastnika oziroma organizatorja. Poudarila je, da Mestna občina Ptuj z organizatorjem, torej družbo Radio Tednik Ptuj odlično sodeluje, a da o tem, kako sodelujejo z drugimi akterji občine težko poda oceno. 

Pri tem smo letos povprašali organizatorja, družbo Radio Tednik Ptuj, ali od ptujskih zavodov prihajajo pobude, da festival ostane na Ptuju. Hren je dejal, da je vsem javnih zavodom v interesu, da festival ostane doma. 

A javni zavodu delujejo drugače, kot poslovni subjekti v zasebni lasti. Festivali so namreč v organizacijski domeni oseb ali družb, ki delajo zato, da se povrnejo stroški in - če je le mogoče - naredi dobiček. Javni zavod še zmeraj lahko posluje, tudi če temu ni zadoščeno. 

»Poslovni subjekti po vzoru našega pa propadejo. Rečeno še drugače - tovrstnih festivalov niti en javni zavod na Ptuju ne more organizirati. Če si namreč poslovni subjekt (sam sebi) zaračuna vse stroške dela, bremena in lastne reklame je pravzaprav produkt nerentabilen. To pa je načeloma poslovna praksa javnega zavoda h kateri je zavezan,« je jasen Hren. 

Letos se bo za nagrade potegovalo deset ansamblov

Letos se bo deset ansamblov potegovalo za nagrade strokovnih komisij in publike. Glas za tekmovalne skladbe je moč oddati preko spletne strani, glasovi spletnega glasovanja pa predstavljajo polovico glasov občinstva. Drugo polovico glasov pa bo prineslo glasovanje obiskovalcev na prireditvi. 

Predstavili se vam bodo Ansambel Galama, Firbci, Ansambel Dolenjskih 5, Til Čeh in Petelini, Ansambel Razplet, Ansambel Lesarji, Ansambel Mladi asi, Ansambel Murni, Ansamber Andreja Bajuka, Ansambel Upanje.

Strokovno komisijo za glasbo in izvedbo bodo sestavljali Štefan Petek, Avgust Skaza in Brane Klavžar, besedila pa bodo ocenjevali Liljana Klemenčič, Jože Šmigoc in Franci Smrekar.