Stojan Kerbler, rojen leta 1938 na Ptujski Gori, velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Njegovo delo najbolje poznajo in cenijo v fotografskih krogih, po prejetju Prešernove nagrade leta 2020 pa so ga bolje spoznali še ostali navdušenci nad kulturo in umetnostjo.
Fotografa so najbolj pritegnili minljivi trenutki
Kerbler je začel svojo fotografsko pot krojiti že v dijaških letih, intenzivno pa se s fotografijo ukvarja od leta 1957, ko je v Ljubljani začel študirati elektrotehniko.
Po končanem študiju se je leta 1965 vrnil k svojim koreninam – na Ptujsko Goro, kjer se je zaposlil kot energetik v Tovarni glinice in aluminija (danes Talum), hkrati pa aktivno sodeloval na fotografskem področju v sklopu Fotokluba Maribor.
S svojimi večkrat nagrajenimi deli je leta 1969 dobil naziv najboljšega razstavljavca v Sloveniji, leto kasneje pa naziv najboljšega razstavljavca v Jugoslaviji. Leta 1971 je sodeloval na razstavi Mariborski krog, ki je predstavljala veliko prelomnico v slovenski fotografiji – avtorji razstave so v objektiv ujeli neatraktivne motive iz mariborskih predmestij.
Njegove vrline in posebnosti del so smisel za prostorsko globino, uporaba širokokotnih objektivov, sredinsko obtežena kompozicija, direkten pogled portretiranca v objektiv, obvezen črn rob in izbira motivov, ki presenetijo z nepričakovano vsebino.
Fotografa so najbolj pritegnili minljivi trenutki, ki jih je danes še toliko bolj zanimivo opazovati, saj je znal resnično ujeti utrip takratnega življenja.
Sebe označuje kot »fotografa domačega dvorišča« in je najbolj poznan po svojih razstavah Portreti s ptujskih ulic (1971), Haložani (1974) in Koline (1974), še zdaleč pa to niso njegova edina dela.
Zase pravi, da se z ljudmi na fotografijah prvenstveno pogovarja, fotografija pa nastane ob sprotnem navdihu.
V preteklih letih je ptujski fotograf svoja dela podarjal osrednjim slovenskim galerijam in muzejem. Nekaj svoje zapuščine podarja tudi Mestni občini Ptuj, kjer je z županjo Nuško Gajšek poleti podpisal darilno pogodbo.
Gre za 1650 avtorskih fotografij in osebno dokumentacijo, iz katerih je nastala zaključena celota – dokumentarni prikaz Kerblerjevega opusa, ki je od današnjega dne na ogled v drugem nadstropju stavbe na Prešernovi ulici 29. Na razstavi lahko najdemo tudi še neobjavljene fotografije.
Ta objekt ima za mojstra fotografije poseben pomen, saj je med letoma 1900 in 1980 služil bivanju dijakov, med katerimi je bil tudi Stojan Kerbler – prav na balkonu te stavbe je ustvaril svoje prve fotografije z družinsko mehovko, ki mu jo je podarila mati.
Kabinet je skupaj z županjo Nuško Gajšek in Stojanom Kerblerjem otvoril Marko Drobnič, predsednik uprave Talum. Kerblerjev kabinet je odslej zagotovo pomemben fragment v slovenskem kulturnem prostoru. Dogodka se je udeležil tudi Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na ministrstvu za kulturo.
Kabinet Stojana Kerblerja bo deloval v okviru Galerije mesta Ptuj in je odprt od torka do nedelje med 10. in 17. uro.
Žan Osim
Starejše novice
