Danes vse pogosteje slišimo besedno zvezo »trajnostni razvoj«, v marketinških strategijah jo uporabljajo vsa večja podjetja, pa čeprav je včasih samo to – marketinška strategija in nič drugega. Brez dvoma pa je problem globalnega segrevanja in onesnaževanja resen in zelo prisoten.
To dejstvo je z lastnimi meritvami podkrepil letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič, ki je v zadnjih letih veliko časa preživel nad oblaki – z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet, preletel severni tečaj in najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki in nad oceanom brez postanka letel šestnajst ur.
Na svojih poteh je zbiral delce črnega ogljika, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. S podatki, ki so jih zajele njegove merilne naprave želi javnosti približati problem onesnaževanja, v ta namen pa je nastal tudi film Temni pokrov.
Po ogledu filma smo prisluhnili pogovoru, kjer sta bila prisotna tudi scenarist in režiser Amir Muratović ter producent in direktor fotografije Rado Likon. Med drugim Lenarčič opozarja tudi na tako imenovan »green washing«, ki je angleški izraz za lažno in zavajajoče oglaševanje navidezno okolijsko koristnih izdelkov: »Zavedati se moramo, da elektrika ni vir energije, temveč oblika energije. Največ je še vedno pride iz premogovnih termoelektrarn, zato lahko rečemo, da večina električnih avtomobilov vozi dejansko na premog,« pojasnjuje Lenarčič.
Film je nastajal enajst let, za ustvarjalce pa je bil logistično velik zalogaj, za voljo dobre kvalitete pa so se avtorji praktično odrekli honorarju, je pojasnil direktor fotografije in producent Rado Likon.
Govorimo torej o dolgoročnem problemu, kjer je zdravje ljudi kolateralna škoda v zameno za bogastvo določenih posameznikov.
»Promet povzroči ogromno smrti, a le peščica jih umre v prometnih nesrečah. Če umreš v prometni nesreči, si drugi dan v časopisu. Če umreš od ogljika dvajset let kasneje, pa tega sploh nihče ne ve,« zaskrbljeno pripoveduje Lenarčič.
Problem predstavili skozi naravo
Muratović poudarja, da se te teme ne smemo izogibati, zato so avtorji s filmom želeli problem predstaviti skozi naravo. Prikazati so želeli, da smo zakorakali že predaleč, na točko brez vrnitve. »Ni toliko pomembno, kako zmanjšati črni ogljik, kot je pomembno, da spremenimo svoje navade,« je povedal scenarist in režiser.
Po besedah Lenarčiča je vsa energija, ne glede na obliko tako ali drugače sporna. Zato je sprememba življenjskega sloga edina logična rešitev.
Kot največjo težavo poleg prekomernega individualnega prometa prisotni izpostavljajo tudi slabo vzdrževane peči, po zaslugi katerih so lahko idilične vasi, kot sta Kranjska Gora in Bovec celo bolj onesnažene kot Ljubljana.
Film te dni kroži po slovenskih kinematografih, po besedah producenta pa se je že predvajal na nekaterih festivalih, kjer je bil odlično sprejet. Konec koncev gre za film, ki bi si ga moral ogledati vsak, saj imamo le en planet, na kar v naglici hitrega tempa življenja danes pogosto pozabljamo.
Starejše novice
