Aleš Šteger na Ptuju predstavil svoj tretji roman Ogenj.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je danes svoj tretji roman predstavil Aleš Šteger.
Roman Ogenj je napisan po motivih iz življenja ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti, zato se je njegova prva predstavitev zgodila ravno v najstarejšem slovenskem mestu, ki je hkrati tudi Štegerjevo rojstno mesto.
Roman je izšel pri založbi Beletrina in črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj.
Cobelj je zgodovinska osebnost, o kateri Šteger dolgo ni slišal nič, ko pa je slučajno naletel na njeno ime in izvedel več, pa ga je njena življenjska zgodba navdihnila, je povedal.
Roman njeno zgodbo umetniško preoblikuje v metaforo 20. stoletja in tedanjih družbenih procesov.
To je roman o vzponu in padcu komunistične Jugoslavije, o notranjih paradoksih, nasprotjih in tragičnem propadu enega največjih družbenopolitičnih eksperimentov v Evropi 20. stoletja.
Ogenj je freska časa, freska mesta Ptuj (ki je lahko vsako mesto), freska kolektivnega izbrisa, freska revolucije, ki na koncu požre svoje otroke. Možna je le na horizontu utopije abstraktnih idej in želja, v realnem svetu pa se nujno spremeni v ogenj in pepel.
Glavni lik romana je ženska Zora. Avtor je svoj roman predstavil z raziskovalko Miro Petrovič.
Cobelj je bila otrok revolucije
»Ogenj je roman o Jugoslaviji, o revoluciji, ki jé svoje otroke, med drugim tudi izjemno predstavnico tistega časa Štefko Cobelj,« je o romanu spregovoril Šteger.
Roman je nastajal štiri leta, v tem času pa se je Šteger poglobil v arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, njene dnevniške zapise in obiskal celo Somalijo, kjer je delovala.
»Roman pa na neki način ustvarja svoj arhiv, zbira podatke, ampak jih hkrati soustvarja. Marsikatera zgodba iz knjige je najdena v dnevniških zapisih Štefke Cobelj, vendar pri romanu ne gre za to, ali nekaj drži, gre za to, ali je karkoli povedano konsistentno in drži skupaj, ali razpada, znotraj knjige,« je dejal Šteger.
Revolucionarka, svetovljanka in ženska, ki se ji podira svet
»Zorin svet, za katerega si tako prizadeva, se podira kot hišica iz kart,« med pogovorom pripomni Petrovič in nakaže, da morda ne samo, zaradi revolucije, pač pa tudi, ker gre za žensko. Morda je bila izbrisana iz družbenega spomina, ker je ženska, ki je drugačna in ne pripada nikomur, je pripomnila.
»V mojem romanu je želela tudi pripadati, pa ni šlo, ker se je družba postavila drugače,« je odgovoril Šteger.
Prebral je tudi nekaj odlomkov iz knjige, ki so navdušili vse prisotne. Nekateri med njimi so živeli v njenem času, nekateri so jo morda celo spoznali, vsekakor pa se jih je njena zgodba dotaknila ali pa se jih skozi novi roman še bo.
»Morda je to mali doprinos k sprostitvi zgodovinskih vozlov na Ptuju,« je dejal Šteger, saj zgodba Štefke Cobelj še vedno dviguje prah, hkrati pa posebnega interesa, da bi se spomin na njo ohranil, ni.
