Prvega januarja se je subvencija za študentsko prehrano zvišala z 2,82 na 3,50 evra. Kar bi moralo biti za študente pozitivno, se je v praksi izkazalo za nasprotno.
Skupaj s subvencijo se je dvignila tudi cena, ki jo gostinski obrati študentom lahko zaračunajo za posamezen obrok: s sedem evrov na devet.
To v praksi pomeni, da študentje zdaj v restavracijah, ki imajo za študentski obrok postavljeno najvišjo dogovorjeno ceno, namesto 4,18 evra, kar je bila prej maksimalna cena, zdaj plačajo 5,50 evra.
S tem se je cena za študentski obrok prvič dvignila nad pet evrov.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: Zaskrbljeni smo nad trenutnim dogajanjem
Na pritožbe študentov so se odzvali pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, kjer so sicer zagovarjali dvig državne subvencije za študentsko prehrano, saj je po njihovih besedah v lanskem letu veliko ponudnikov na račun prenizke vrednosti obroka odpovedalo pogodbe, kar je dodatno okrnilo ponudbo subvencionirane prehrane na območju Ljubljane.
»Sofinanciranje države se je tako ob urgiranju študentskih organizacij s 1. januarjem 2023 dvignilo iz 2,82 evra na 3,50 evra.
Pri tem pa smo z namenom, da ohranimo pestrost ponudnikov študentske prehrane, izpogajali povečanje skupne vrednosti obroka iz sedem na devet evrov, čeprav so ponudniki študentske prehrane zahtevali povečanje skupne vrednosti obroka na 10,50 evrov, torej trikratnik višine subvencije, kar v teoriji omogoča Pravilnik o subvencionirani študentski prehrani v 5. odstavku 2. člena,« so še zapisali.
A četudi so se strinjali z dvigom državne subvencije in povečanjem skupne vrednosti obroka, niso pričakovali, da se bo veliko ponudnikov odločilo za zvišanje doplačila na maksimalno vrednost 5,50 evra, kar je toliko bolj zaskrbljujoče, ker minimalna postavka za študentsko delo trenutno znaša 5,21 evrov neto.
»Zaskrbljeni smo nad trenutnim dogajanjem na področju ponudbe študentske prehrane, kjer je zvišanje doplačil s strani večine ponudnikov, ki močno presega letno stopnjo inflacije, še dodatno poslabšalo socialni položaj študentov.
Čeprav smo v zadnjem obdobju v Sloveniji priča podražitvam cen prehrane in drugih življenjskih potrebščin, želimo opozoriti na dejstvo, da je povprečno doplačilo za študentski bon v letu 2022 na območju Ljubljane znašalo 2,86 evra, z letom 2023 pa znaša 3,42 evra. Slednje predstavlja 20-odstotni rast doplačil,« so med drugim še zapisali v sporočilu za javnost.
V zaključku navajajo, da je skladno z zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom predvideno, da se s prvim marcem subvencija ponovno dvigne za predvidoma deset odstotkov, torej za 0,35 evra, kar je letna raven inflacije.
Vendar s ciljem ureditve nastale problematike in prekomernega dviga cen študentske prehrane predlagajo, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogoči uskladitev dviga subvencije iz naslova inflacije še pred tem datumom.
Zahtevajo tudi skupen sestanek predstavnikov študentskih organizacij, predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnikov gostincev, kjer bodo poiskali nujno potrebne rešitve za nastalo situacijo.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se prav tako zaveda, da zvišanje cene doplačila pomeni poslabšanje socialnega položaja marsikaterega študenta, zato bodo preko Fundacije Študentski tolar izvedli razpis za povrnitev razlike v višini povprečne razlike posameznega koriščenega bona med letoma 2022 in 2023 za socialno ogrožene študente.
Ta bo objavljen 11. januarja 2023 na spletni strani Fundacije Študentski tolar. Pri tem gre le za začasen ukrep, končne rešitve pa pričakujejo na skupnem sestanku z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Mlada Slovenija: pozivamo k prenovi sistema študentske prehrane
Na stanje so se odzvali tudi pri Mladi Sloveniji, podmladku stranke Nova Slovenija.
»V Mladi Sloveniji zaskrbljeni spremljamo dogajanje na področju študentske prehrane. S 1. januarjem 2023 so se namreč v sistemu subvencionirane študentske prehrane spremenile cene obrokov. Subvencija se je sicer zvišala z 2,82 evra na 3,5 evra, a se je hkrati povišala tudi najvišja vrednost obroka na devet evrov,« so zapisali.
Ob tem se sprašujejo, ali študentski boni še dosegajo svoj namen, zaradi katerega so leta 1992 nastali – omogočanje dostopa do uravnotežene in zdrave prehrane vsem študentom, ne glede na njihov socialni status.
Pogled na seznam ponudnikov hitro pokaže drugačno sliko, po njihovem mnenju so študentski boni mnogo bolj kot sredstvo za omogočanje »uravnotežene in zdrave prehrane« v teh tridesetih letih postali socialni korektiv, vendar pa se z zadnjimi dvigi oddaljujejo tudi od tega.
»Ob najvišji vrednosti obroka devet evrov bo na primer moral študent za kosilo doplačati 5,5 evra. To bi v enem mesecu naneslo 110 evrov doplačil. Za študentski žep precejšen izdatek, zagotavlja pa le en obrok na delovne dneve. Če bi se študent po drugi strani odločal zgolj za prehranjevanje pri najcenejših ponudnikih, bi bilo to daleč od »uravnotežene in zdrave prehrane,« svarijo.
Predlagajo razmislek o spremembi sistema študentske prehrane. Ena izmed možnosti, ki jo navajajo, je preusmeritev neporabljenih sredstev, namenjenih subvenciji študentske prehrane, v sklad za dodatne štipendije.
Na ta način bi se socialni status študentov ustrezneje urejal, obenem pa študentom priznaval večjo mero samostojnosti.
Starejše novice
