Podražitve pogonskih goriv in gnojil so vplivale tudi na kmetijstvo. Država je sicer sprejela nekaj ukrepov za pomoč, pa vendar spet ne za vse. Večja podjetja, kot je Panvita, niso deležne te pomoči.

Država je za pomoč kmetom že sprejela določene ukrepe. Pri tem kmetje in kmetijska podjetja opozarjajo na razlike, ki so jih storili.

»Tako, da smo v podjetju, kjer imamo oziroma obdelujemo okoli sto hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin spet prikrajšana. In se pravi, pomoč smo deležni do sto hektarjev nad sto hektarjev pa ne,« pravi Branko Virag, član uprave ter direktor kmetijstva in poljedelstva skupine Panvita.

Odvzeta pomoč

Proizvajalci, ki proizvedejo več hrane za trg, torej dobijo le nekje tri odstotke pomoči. Pomembna za Slovenijo pa je tudi samooskrba.

»Mi bi si želeli zdaj v teh razmerah, ki so na trgih z žiti, na trgih z gnojili, gorivi in tako naprej, da se kmetijstvo jemlje kot prioritetna dejavnost, saj na ta način zagotavljamo oskrbo v slovenskem prostoru,« še doda Virag. 

Pomanjkanje hrane

Kot pravi Virag, bi si država pri Evropski uniji morala izpogajati, da se določene administrativne ovire odstranijo.

»Ena od takšnih ovir je trajno travinje, kjer je približno 20 hektarjev površin v slovenskem prostoru.

Če bi jih vsaj polovico lahko preorali in dali na njih rastlinsko proizvodnjo, torej pšenico, oljnice ali koruzo, bi to pomenilo spet povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo v slovenskem prostoru za slovenskega potrošnika,« še doda Virag.

Težava je tudi v obvezni prahi. Želijo si, da bi se tako imenovane površine z ekološkim pomenom lahko opustile in bi se tam v prihodnje dale pridelati normalne kulture. 

»Zadnja kriza, ki se dogaja zdaj v Ukrajini, bo povzročila lahko povemo nekih svetovnih razsežnosti pomanjkanja hrane,« zaključi Virag. 

Starejše novice