Slovenci smo čebelarski narod, saj ima čebelarjenje v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. Z njim se ukvarja več kot 10.000 čebelarjev. V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.
Namen 4. svetovnega dneva čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.
Hkrati je svetovni dan čebel priložnost za prenos bogatega slovenskega znanja in tehnologije čebelarstva ter za utrditev slovesa Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države na svetovni ravni.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Od takrat na današnji dan praznujemo in opozarjamo na življenjsko pomembnost čebel za obstoj življenja na Zemlji.
Čebelnjak na strehi Cankarjevega doma
Na eni od strešnih teras že od pomladi 2011 domujejo čebele in slovenski hram kulture se lahko pohvali z nazivom pobudnika mestnega oziroma urbanega čebelarstva v Sloveniji.
Franc Petrovčič, ki skrbi za čebele v Cankarjevem domu, je bil leta 2014 med pobudniki za ustanovitev društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavitev, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu. Za dosedanje delo je prejel odlikovanje Antona Janše III. reda.
Medena bera Cankarjevih čebel je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, navadno pa na panj letno iztočijo od štirideset do sto kilogramov medu.
Na strehi Cankarjevega doma je trenutno devet čebeljih družin. Zadnji dve sezoni je bila bera zaradi spomladanskih pozeb in dežja v maju skromnejša, saj je vsaka čebelja družina prispevala po deset kilogramov gozdnega medu.
Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje.
Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu.
Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh, vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana.
Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.
Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.
