Slika je simbolična.
Na območju Haloz so naposled pričeli z izgradnjo optičnega omrežja, pa ga bo dobilo še več občin?

Haloze so eno tistih slovenskih območij, kjer so na prve optične povezave čakali najdlje. Projekt se je prestavljal, dela pa so lansko leto naposled stekla. 

Konec leta 2022 so na območju Haloz, torej v Majšperku in Žetalah, začeli z izgradnjo optičnega omrežja v okviru projekta Rune. 

Suzana Lep Šimenko, poslanka iz vrst SDS, pa je opozorila na zaplete na terenu. 

»Kvalitetna povezava z internetom, možnost izbire in zamenjava ponudnika, neobčutljivost na zunanje vplive, več povezanih naprav, hiter in večji prenos naprav je danes še kako pomembna za vse uporabnike. Na območjih, od koder se mlajša generacija vztrajno izseljuje, pa še toliko bolj. 

Pomembno je tudi z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,« je svoj dopis vladi začela Lep Šimenko. Podjetje, ki gradi optiko na tem območju, naj bi sproti načrtovali gradnjo in zajemali hiše ter se sami odločali, ali bodo določeno hišo vključili ali ne. 

To je pojasnilo podjetje Rune

Za pojasnila o nastali situaciji smo se obrnili na podjetje Rune, podjetje, ki izvaja projekt optičnega omrežja na tem območju. 

Odgovorili so, da vključenost naslovov dobijo na podlagi tehnične rešitve, ki pokaže ekonomsko smotrnost (ali nesmotrnost) investicije in predstavlja osnovo za vključevanje naslovov. 

»V primeru naslovov, ki jih sami ne moremo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki ali/in posamezno občino o drugih rešitvah. Kakšne te rešitve so, pa je odvisno od primera do primera,« so še dodali. 

In kaj pravijo na ministrstvu? 

Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, je poslanki Lep Šimenko pojasnila, da je vlada avgusta 2022 sprejela načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2023 - to predstavlja strateški dokument Slovenije za vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev. 

Na ministrstvu se zavedajo, da je pokritje gospodinjstev s širokopasovnimi dostopnimi omrežji na podeželju (pre)nizko. 

»Delni vzrok za slabše stanje širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih, kar je tudi zelo pomembno pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, je razpršena poseljenost slovenskega podeželja, ki jo možni zasebni investitorji oziroma operaterji elektronskih komunikacij navajajo kot ključno oviro pri oblikovanju vzdržnih poslovnih modelov na teh območjih,« pojasnjuje ministrica. 

Pri tem pa se je ministrica dotaknila tudi problematike gradnje optike v Halozah. Seznanjeni so s tem, da se podjetja, ki so dobila odločbe o pravici do sofinanciranja, srečujejo s težavami pri gradnji, dela potekajo počasneje od načrtovanega, izvajalci imajo težave pri pridobivanju dovoljenj in težave zaradi višjih stroškov gradnje. 

Pri tem dodaja, da podjetja iz skupine Rune, torej podjetje, ki gradi optiko na tem območju, gradijo širokopasovna omrežja na dva načina, ki se razlikujeta glede na vir financiranja. 

Prvi način je, da na območjih, kjer obstaja tržni interes, izvajajo gradnjo zelo zmogljivega širokopasovnega omrežja, to je projekt Rune. Ta sredstva niso javna sredstva, ampak so sofinancirana s strani Connecting Europe Broadband Fund in zasebnih investitorjev. Ravno zato, ker projekt ni financiran iz javnega denarja, pa podjetje Rune gradi omrežje s svojim poslovnim načrtom in ne na področju belih lis.

Drugi način pa je na območju belih lis. Tukaj ni tržnega interesa, projekt pa izvaja gradnjo Runetec, operater elektronskih komunikacij, ki je bil v postopku izvedenega javnega razpisa izbran in mu je bila tako dodeljena pravica do črpanja sredstev. 

Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa se bo povezalo z ministrstvom za kmetijstvo in tako aktivno pristopilo k reševanju težave na terenu. 

Novo testiranje interesa že poteka

Pa ostale haloške občine? Stojmenova Duh je pojasnila, da je od 17. julija 2023 v teku novo testiranje tržnega interesa, na podlagi katerega bo pridobljen nov seznam belih lis, ki bodo vključene v naslednja dva razpisa za gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture. 

Prvi javni razpis za pokrivanje belih lis bo predvidoma pokrival gospodinjstva, ki bodo locirana na redki poselitvi oziroma geografsko zahtevnem območju. Drugi javni razpis pa bo pokrival gospodinjstva na geografsko manj zahtevnih lokacijah in bo vključeval tudi sofinanciranje postavitve odprtih baznih postaj, sredstva za izvedbo pa bodo zagotovljena iz nove finančne perspektive 2021 – 2027.

Komentarji (1)

Kamen (ni preverjeno)

No, tudi na Ptuju so območja brez optične povezave, kar je malodane sramota. Važno je, da se najde denar za kaksne steklarsko-kulturne objekte, medtem pa je vse slabša osnovna infrastruktura.

Starejše novice