V Jarenini obujajo zgodbo filma Moj ata, socialistični kulak z nizom kulturnih dogodkov in stalno muzejsko postavitvijo.
Piše se leto 1945. Svetovna vojna je končana in vojaki se vračajo domov. A Jožeta Maleka dolgo ni od nikoder. Njegova žena Mimika ter otroka Tinček in Olga vedo le, da je pobegnil iz nemške vojske in se pridružil sovjetski Rdeči armadi. Iz ruskega ujetništva se vrne z veliko željo – imeti lastno zemljo. Ko to končno doseže, postane »socialistični kulak«.
A sreča je kratkotrajna. Kmalu se nad družino začnejo zbirati temni oblaki političnih sumničenj. Obtožijo ga sodelovanja z informbirojem. Med zaslišanjem se reši z neumnostjo in pretvarjanjem, a posledice ne izostanejo. Namesto njega zaprejo bratranca Vanča.
Jožeta kot agrarnega posestnika razlastijo, saj se oblast pripravlja na ustanovitev kolektivnih kmetijskih zadrug. Sanje o tem, da bi postal »socialistični kulak«, se razblinijo – ostanejo le spomini in grenak priokus izgubljene svobode. Kot pove Malek: »Prelepo je bilo, da bi trajalo … Vsaka oblast nekaj da, potem pa spet vse vzame …«
Tone Partljič je komedijo Moj ata, socialistični kulak napisal leta 1983, pri čemer jo je sam označil kot »tragično ali bridko komedijo«. Delo odslikava obdobje po drugi svetovni vojni, ko so številne družine trepetale za svoje bližnje in hkrati iskale pot, kako preživeti in se prilagoditi novim političnim razmeram.
Le štiri leta pozneje, leta 1987, je po tem delu nastal tudi 100-minutni slovenski celovečerni film, ki ga je režiral Matjaž Klopčič, scenarij pa je po lastni komediji napisal kar Partljič sam.
V Jarenini oživljajo zgodbo filma Moj ata, socialistični kulak
Gre za kultni film, ki ga je večina Slovencev videla več kot enkrat. A marsikdo ne ve, da so ta legendarni film posneli v Jarenini in njeni okolici. V kraju v občini Pesnica zdaj pripravljajo poseben projekt, ki oživlja zgodbo filma Moj ata, socialistični kulak.
Od avgusta naprej bo obiskovalce razveseljevala serija dogodkov – od filmskih projekcij, gledaliških predstav in pogovornih večerov, do odprtega mikrofona, kjer bodo obiskovalci lahko aktivno sodelovali in obujali spomine na čase snemanja.
Poseben poudarek bo tudi na stalni muzejski postavitvi v Muzeju Jarenina, kjer bodo obiskovalke in obiskovalci še dolgo po koncu projekta lahko raziskovali ozadje nastanka filma. Postavitev bo vključevala sodobne, interaktivne pristope, ki bodo omogočali globlje doživljanje filmske zgodbe.
Povezovanje dediščine, umetnosti in lokalnega turizma
Projekt Doživi kulaka je nastal v sodelovanju štirih partnerjev: Turističnega društva Ovtar Jarenina, Kulturno-umetniškega društva Marice Kerenčič Pesnica, občine Pesnica in Razvojnega svetovanja Olga Pregl.
S podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja projekt spodbuja povezovanje nesnovne kulturne dediščine s turizmom, obogatitev lokalne turistične ponudbe, umetniško izražanje domačinov, medgeneracijsko sodelovanje ter ohranjanje spominov in starih receptov.
V obnovljeni stavbi stare osnovne šole, kjer so snemali film, danes deluje Muzej Alfija Nipiča. Muzej, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Ovtar Jarenina, v kraj prinaša bogat kulturni utrip.
Muzej bo gostil novo interaktivno razstavo o filmu Moj ata, socialistični kulak. Ta bo obiskovalcem bo ponudila pogled v zakulisje snemanja in osvetlila kulturni pomen zgodbe, ki je še danes aktualna.
Srce kulturnega in turističnega dogajanja
Od otvoritve muzeja 29. junija 2024 je muzej obiskalo več kot 3000 obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Med njimi je bilo kar več kot 70 organiziranih skupin, ki so si muzejsko zbirko ogledale na vodenih ogledih.
V muzejski stavbi deluje tudi trgovina z vini in vinoteka, kjer se danes predstavlja že 17 vinarjev iz vseh večjih vinorodnih krajev občine Pesnica – iz Jakobskega Dola, Jarenine, Pernice in Pesnice pri Mariboru. Vinoteka postaja priljubljena točka za degustacije, prav tako pa se v muzejski veliki dvorani s 80 sedeži redno odvijajo seminarji, predstavitve in strokovna srečanja.
V muzeju pričakujejo tudi uradno uvrstitev na seznam prostorov za sklepanje zakonskih zvez, kar bo omogočilo organizacijo poročni obredov v muzejski dvorani. Obenem želijo postati osrednja točka za kolesarje na novi trasi med Šentiljem, Jarenino, Perniškim jezerom in Jakobskim Dolom. V sodelovanju z občino Šentilj načrtujejo razvoj informacijskih in servisnih storitev za kolesarske goste.
