Porast opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih. Zaskrbljujoča ostaja razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in anksioznosti oziroma njunih simptomih, in deležem tistih, ki poiščejo strokovno pomoč ter prejmejo ustrezno obravnavo.
Ker lahko starši bistveno pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju duševnih motenj mladih, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili priporočila za zmanjšanje tveganja za razvoj in boljše obvladovanje depresije in anksioznih motenj otrok in mladostnikov.
Porast depresije med mladimi
Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki je zajela slovenske 11, 13 in 15 letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu pa je istega leta okoli 5,6 odstotkov 15 do 19 letnikov poročalo o anksioznosti v zadnjem letu in 7,7 odstotkov o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 odstotkih) mladih.
Na razvoj tovrstnih motenj vplivajo številni dejavniki
Na razvoj anksioznih motenj in depresije vplivajo številni dejavniki, in sicer individualni, družinski, družbeni, okoljski, skupnostni in kulturni dejavniki. Medtem ko imamo na nekatere dejavnike manj vpliva, lahko na druge z različnimi ukrepi vplivamo v večji meri. Na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov pomembno vpliva predvsem toplo in spodbudno družinsko okolje ter podporni in ljubeči starši.
Anksiozne motnje in depresijo prepoznavajo po nekaterih tipičnih znakih oziroma spremembah, ki odstopajo od običajnega vedenja in se pri otrocih ter mladostnikih lahko nekoliko razlikujejo od odraslih. Za obe motnji je značilno, da otrok oziroma mladostnik kaže nekatere spremembe, ki odstopajo od njegovega običajnega stanja in da te spremembe trajajo skozi daljše obdobje, na primer nekaj tednov ali več.
Tesnoba, pretirana zaskrbljenost in nervoza
Doživljanje anksioznosti se prepozna po občutku tesnobnosti, nervoznosti, živčnosti oziroma pretirani zaskrbljenosti. Četudi so ta občutja doživljajsko neprijetna, so tudi koristna, saj nam pomagajo, da se izognemo življenjsko nevarnim situacijam, poleg tega pa nas motivirajo tudi za reševanje vsakodnevnih težav, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Doživljanje anksioznosti je povsem običajno v prehodnih oziroma novih življenjskih situacijah, kot so vključevanje v vrtec, pričetek šole, prehod iz osnovne v srednjo šolo, ob selitvi in drugih spremembah v posameznikovem življenju. Ta pa lahko postane resna težava, kadar je močna, dolgo traja in moti vsakodnevno življenje.
Kako se kaže anksioznost in kako depresija?
Izraža se kot (nepojasnjen) strah pred nekaterimi situacijami, nenehna in nepotrebna skrb, premlevanje, občutljivost na kritiko, hitra osramočenost. Otrok oziroma mladostnik potrebuje nenehno pomirjanje ali tolažbo, zdi se pretirano sramežljiv, se izogiba družabnim dogodkom, lahko joka pred odhodom v šolo, ne želi iti v šolo ali zavrača odhod na šolske dejavnosti.
Prisotne so lahko nervozne navade, kot je grizenje nohtov in/ali sesanje prsta. Hitro se lahko prestraši, se trese, je nemiren, diha hitro. Lahko kaže tudi vedenja, ki niso običajna za njegovo starost in stopnjo razvoja.
Depresija ima nekoliko drugačne znake, najbolj značilno je žalostno razpoloženje oziroma potrtost, ki traja dlje časa in zmanjšano zanimanje in občutek zadovoljstva pri dejavnostih, ki so posameznika navadno veselile. Kaže se kot umik (iz sodelovanja v skupnosti, športu, družbi), mladostnik se namreč ne želi družiti oziroma se izogiba družabnim dogodkom, je tišji in manj opazen.
Lahko se zdi razdražljiv ali jezen, se več prepira s sorojenci in drugimi družinskimi člani, ob tem pa lahko prihaja tudi do napadov trme ali joka. Poleg nepojasnjenih obdobij žalosti se tudi ni zmožen koncentrirati dlje časa (sanjari, zre v prazno). Ne uživa v stvareh, v katerih je užival običajno, zdi se manj navdušen in ima težave z odločanjem že pri preprostih odločitvah. Pride lahko tudi do pomanjkanja energije in upočasnitve, pojavljajo se lahko tudi stalna občutja krivde ali manjvrednosti.
Obe motnji se kot nepojasnjene telesne bolečine in težave lahko odražata tudi na telesnem nivoju. Prisotni so lahko ponavljajoči glavoboli, bolečine v trebuhu, slabost in druge težave, ki nimajo jasnega vzroka, večji ali manjši apetit kot običajno; spremembe v spalnih vzorcih (preveč/premalo spanja, težave z uspavanjem, prebujanjem ali nočne more), poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Starejše novice
