Na Pragerskem so slovesno odprli prenovljeno železniško vozlišče in železniško postajo. Ob kratkem kulturnem programu in simbolnem rezanju traku so zbrane nagovorili župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturi Andrej Rajh.
»Izvedba celotnega projekta prenove je trajala od konca meseca maja 2021 do sredine letošnjega oktobra, v tem času je bilo obnovljeno postajno poslopje, saniran objekt signalnovarnostnih naprav in vodni stolp ter preurejen prometni urad,« je povedal državni sekretar Rajh.
V nadaljevanju je navedel nekaj konkretnih številk, kaj vse je bilo narejeno:
- nadgradnja tirov v dolžini dobrih 18 kilometrov,
- nadgradnja signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav,
- nadgradnja vozne mreže (18,3 kilometra),
- obnova cest v dolžini skoraj 6 kilometrov,
- protihrupne ograje v dolžini 2 km,
- rušenje in odstranitev 12 objektov.
Naložba ocenjena na 113 milijonov
Po besedah ministra Jevška je bila celotna naložba vredna dobrih 113 milijonov evrov, del sredstev je prišel iz evropskih skladov.
»Izvedena posodobitev je primer dobro naloženih evropskih in nacionalnih sredstev, saj predstavlja konkretno korist za lokalno skupnost, prebivalce in za gospodarstvo. Prenovljena železniška postaja je bolj privlačna, predvsem pa bolj varna in dostopna za potnike, hkrati omogoča učinkovit mednarodni železniški tovorni promet,« je dejal minister Jevšek.
Poudaril je, da je temeljni cilj evropske kohezijske politike, za katero Evropska unija namenja znatna sredstva, »boljša kakovost življenja ljudi ne glede na to, v kateri državi in kateri regiji Evropske unije živijo«.
Prenova bo pomembno vplivala na lokalno okolje
Da je prenovljena železniška postaja in vozlišče Pragersko pomembna pridobitev za lokalno okolje, je poudaril tudi župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar.
»Železniško križišče in postaja sta pomembna za razvoj Pragerskega, saj se je kraj z železnico razvil,« poudarja Žagar.
Železniška postaja Pragersko je namenjena tovornemu in potniškemu prometu v notranjem in mednarodnem prometu in je sestavni del jedrnega TEN-T omrežja, saj leži na stičišču Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka v smeri Gradec–Šentilj–Maribor–Ljubljana–Koper/Trst in Sredozemskega koridorja, ki poteka v smeri Benetke-Trst/Koper–Ljubljana–Pragersko–Hodoš–Budimpešta.
Komentarji (1)
113 milijonov se je spet pokradlo. Obnavljati nekaj, kar je še samo za podpreti. Nujna bi bila izgraditev nove trase iz smeri Maribora-ptuj in maribor-murska sobota. Ker ta obstoječa trasa je enako kot da bi se po cesti v Ljubljano peljal skozi novo mesto
Starejše novice
