Do Galerije mesta Ptuj v tretjem nadstropju stavbe v Prešernovi ulici 29 se je kljub obljubam nekdanjega župana še vedno mogoče povzpeti le po relativno ozkem stopnišču.

Ob odprtju ptujske mestne galerije marca 2017 so mnogi izrazili pomislek, da prostori zaradi težkega dostopa niso najboljša izbira. Tedanji župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je zato napovedal, da bo galerija na notranjem dvorišču v roku enega leta dobila stekleno dvigalo.

Več kot dve leti kasneje vstop v galerijo z invalidskim vozičkom še vedno ni mogoč. Na ptujski občini so se zato ob letošnjem festivalu Art Stays odločili, da v razstavišče in vstopno točko galerije uredijo tudi pritličje iste stavbe: »Tako lahko obiskovalci vstopijo v manjše razstavišče kar z ulice, si ogledajo postavljeno razstavo in pridobijo informacije o dogajanju v zgornjih razstaviščnih prostorih.«

Tretje nadstropje težave povzroča tudi pri organizaciji in postavitvah razstav. Na Mestni občini Ptuj so priznali, da to zahteva premišljeno načrtovanje in sodelovanje večjega števila zunanjih sodelavcev: »Prenašanje umetnin poskušamo organizirati  sodelovanju z Javnimi službami Ptuj in njihovimi zaposlenimi.«

Do zdaj je Mestna občina Ptuj v ureditev galerije vložila 71.327 evrov investicijskega denarja, v to številko pa statična sanacija tal tretje etaže in podstrehe ni všteta. »Za plačilo študentov ob nedeljah, praznikih in v odsotnosti javnega delavca; program; izvedbo dogodkov; honorarje; zavarovanja; prevoze umetnin; obratovalne in druge stroške v povezavi z dejavnostjo galerije je bilo v letu 2017 namenjenih 17.198 evrov, lani 39.876 evrov, za leto 2019 je namenjenih 50.200 evrov,« so povedali na ptujski občini.

Projektiranje dvigala naj bi bilo zaključeno letos

Na Mestni občini Ptuj so zatrdili, da je načrt postavitve dvigala še vedno aktualen: »Je v fazi projektiranja projekta za izvedbo. Projektiranje je bilo v lanskem letu zaradi pomanjkanja sredstev ustavljeno, vendar se zdaj nadaljuje in bo v tem letu zaključeno.« Gradbeno dovoljenje, torej tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so na občini že pridobili.

Vrednost investicije je na podlagi idejne zasnove ocenjena na približno 160.000 evrov. »Poleg dvigala in gradbenih posegov v obstoječe objekte zaradi dvigala vsebuje še sanacijo dvoriščne fasade ter ureditev hodnika in dvorišča. Če se projekt racionalizira in pustimo neurejen dostop do dvigala, se vrednost ocenjuje na okoli 87.000 evrov,« so povedali na ptujski občini.

Od odprtja do julija letos je Galerija mesta Ptuj gostila štirinajst razstav, ob tem so se zvrstili še vodeni ogledni razstav in ustvarjalne delavnice za otroke. Galerijo je doslej obiskalo več kot 6.600 obiskovalcev.

Dvigalo bo vidno na veduti Ptuja

Dvigalo naj bi postavili na severozahodni strani notranjega dvorišča stavbe, v vogalu ob oporniku. V projektu je moč prebrati: »Rešitev posega v veduto mesta, saj se pojavi na južni fasadi stavbe, ki je vidna z nasprotnega brega reke Drave.«

Tloris dvigala bo meril 1,2 krat 2,1 metra, kabina bo delno zastekljena. Dvigalo bo predvidoma na elektro pogon, predvsem zaradi zagotavljanja konsistentnega in natančnega delovanja pri ne zelo pogosti uporabi.

Zaradi predvidene lokacije dvigala bo sicer treba reorganizirati še dostop do kuhinje in kabineta športne vzgoje Osnovne šole Olge Meglič v pritličju.

Steklena kabina bo skrita v opečnatem jašku

Višja konservatorka iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Simona Menoni Muršič je zagotovila, da je bilo dvigalo za izrabo velikih prostorov v nadstropju nekdanjega dijaškega doma za galerijo sodobne ustvarjalnosti skupaj z odgovorno vodjo projekta, arhitektko Urško Berlič iz podjetja Umarh, načrtovano zelo taktno.

»Dvigalo bo prilagojeno substanci historičnega mestnega jedra, katerega identiteta so opečne strehe. Tako je predvidena izvedba jaška iz nereflektivnih materialov, ki po strukturi in barvi ne izstopajo iz stavbne strukture mesta, zaradi česar je bila načrtovana strukturirana opečna fasada, ki omogoča poglede iz steklene kabine, ob tem pa pogled na veduto ne deluje kot tujek,« je pojasnila Simona Menoni Muršič.

Preberite še

Starejše novice