Kdo je Sašo Gajšt, Štajerec, ki je uokvirjal za papeže in predsednike?

Sašo Gajšt, ki svojo strast in kreativno žilico izraža v domači, a izpopolnjeni delavnici v Sestržah, je svoj prvi okvir samostojno izdelal že pri osmih letih, čeprav takrat še ni razmišljal o tem, da bo to nekoč postal njegov poklic.

Pozneje se je izučil za stavbnega steklarja, uokvirjanje pa ga je kljub temu vse bolj privlačilo. Iz začetnega zanimanja je tako postopoma nastalo podjetje GaOk.

»Danes je za menoj že več kot 16 let samostojne poti in lahko rečem, da sem v tem času ugotovil, da je to delo veliko bolj kompleksno in ustvarjalno, kot sem si predstavljal na začetku.«

Za umetnost ga je navdušil oče

Sašo priznava, da je na njegovo strast močno vplival oče, ki je slikar, zato je bil že od malega obkrožen z umetnostjo: »Kot slikar me je oče že od otroštva pripeljal v svet umetnosti. Tudi sam sem nekaj časa slikal in za svoja dela prejel nekaj nagrad.«

Prav ustvarjalnost v kombinaciji z natančnim tehničnim delom je bila tista, ki ga je pri poklicu najbolj pritegnila. Pri izbiri okvirja je namreč potrebno upoštevati številne elemente.

»Okvir ni samo lesen ali kovinski element okoli slike. Izbrati moraš obliko, barvo, strukturo, dimenzijo, steklo in način izvedbe. Vsaka slika zahteva drugačen pristop.«

Danes ga pri delu najbolj veseli, da ima širok nabor materialov in hitro najde rešitev, kako sliko ali predmet najbolje predstaviti.

Uokvirjal relikvije za papeže in predmete za predsednike različnih držav

Sašovo natančnost in občutek za estetiko so prepoznali tudi v tujini. Uokvirjal je relikvije za papeža Frančiška in Benedikta, predmete za nekatere predsednike ter sodeloval z galerijo iz New Yorka in drugimi umetnostnimi galerijami. Njegovi okvirji danes tako visijo na vseh celinah sveta.

V svoji karieri je uokviril že številne nenavadne in za lastnike pomembne predmete. Pravi, da se da uokviriti skoraj vse, le da je včasih potrebno nekoliko bolj temeljito razmisliti o postopku.

»Zelo zanimivi so tudi športni projekti, kjer smo uokvirjali drese znanih športnikov, zastave, medalje in druge predmete z zgodovinsko ali osebno vrednostjo.«

Med pomembnejšimi mejniki svoje poti izpostavlja pridobitev certifikata za muzejsko in konservatorsko uokvirjanje Fine Art iz Londona.

»To je področje, kjer ne gre več samo za estetiko, ampak tudi za pravilno ravnanje z umetninami, materiali, zaščito in dolgoročno ohranjanje. Posebnost tega certifikata je, da ga je takrat zagovarjalo le 11 okvirjalcev v celotni Evropi. Certifikat je treba ob prijavi vsako leto zagovarjati, zato ne gre za nekaj, kar enkrat pridobiš in imaš za zmeraj.«

Posebej si je zapomnil tudi projekt Philoxenia, v sklopu katerega je bil povabljen v Grčijo, kasneje pa še v Bruselj. Projekt dobre podjetniške prakse v ruralni regiji je kasneje predstavil tudi na RTV Slovenija v oddaji Prava ideja.

Za enim okvirjem je lahko ogromno razmišljanja

Uokvirjanje se morda na prvi pogled zdi preprosto, vendar se za končnim izdelkom pogosto skriva precej več razmisleka, kot opazi obiskovalec razstave ali prostora.

Pri izbiri je treba upoštevati barve, kompozicijo, obdobje, prostor in značaj umetnine. Pri muzejskih in konservatorskih projektih pa je pomembna tudi izbira materialov in zaščita predmeta.

»To je verjetno največja zmota o našem delu. Na prvi pogled vidiš le okvir, steklo in sliko. V resnici pa je lahko za enim okvirjanjem ogromno razmišljanja.«

Pravi, da je včasih najboljše uokvirjanje prav tisto, ki ga človek skoraj ne opazi. Okvir mora umetnino podpreti in jo poudariti, ne pa prevladati nad njo. Sam vedno najprej pogleda predmet, šele nato začne razmišljati o okvirju.

»Včasih je največja umetnost prav v tem, da gledalec sploh ne opazi, koliko tehnike je bilo potrebno, da je končni rezultat videti preprost.«

Po njegovih besedah se pri izbiri ni smiselno osredotočati zgolj na trenutne modne trende. Vsaka slika ali predmet ima svojo zgodbo, barve in značaj, pomemben pa je tudi prostor, v katerem bo umeščen. Dober okvir zato po njegovem mnenju ne sme kričati: »Poglej mene!«

Trendi se spreminjajo, dobre rešitve ostanejo

Tudi okusi pri okvirjanju se skozi leta spreminjajo. V preteklosti so bili bolj priljubljeni masivni in bogato okrašeni okvirji, danes pa ljudje pogosteje posegajo po tanjših in minimalističnih rešitvah. Ob tem Sašo poudarja, da se moda pogosto vrača.

»Zato se mi zdi nevarno govoriti samo o trendih. Pri dobrem okvirjanju ni najpomembnejše, kaj je trenutno moderno, ampak kaj je primerno za konkretno delo.«

Pomembno vlogo pri njegovem delu še vedno igra tudi steklo. To pri okvirjanju ni namenjeno zgolj zaščiti pred prahom, temveč lahko vpliva tudi na vidljivost umetnine in njeno dolgoročno ohranjanje.

Pri nekaterih projektih uporabljajo posebna stekla, pri katerih je odsev manjši oziroma ga skoraj ni.

»Z izbiro stekla vplivamo na vidljivost, odseve, zaščito pred UV sevanjem in dolgoročno ohranjanje predmeta. Če je rezultat dober, gledalec pogosto sploh ne razmišlja o tem, kako je bilo delo zaščiteno. Samo vidi umetnino.«

Fizična umetnina ima drugačno vrednost kot fotografija na telefonu

V času, ko ogromno fotografij in drugih vizualnih vsebin ostaja zgolj na telefonih in računalnikih, Sašo še vedno vidi posebno vrednost v fizičnem predmetu. 

Digitalna fotografija se lahko hitro izgubi med množico drugih posnetkov, umetnina na steni pa postane del prostora.

»Ko nekaj fizično postavimo v prostor in uokvirimo, temu damo pomen. Te slike ne le gledamo, kot na telefonu, ampak z njo živimo. Pravzaprav povemo: To mi je pomembno.«

Fizična umetnina ima po njegovih besedah tudi nekaj, česar digitalna podoba nima; teksturo, globino, material, svetlobo in odnos do prostora.

Ne želi si narediti čim več okvirjev

V prihodnosti želi Gajšt nadaljevati predvsem v smeri kakovosti, razvoja in specializiranega okvirjanja. Posebej ga zanimajo muzejsko in konservatorsko okvirjanje ter novi materiali in načini zaščite. Pri tem pa njegov cilj ni preprosto izdelati čim več okvirjev.

»Ne želim, da bi bilo bistvo v tem, da naredimo čim več okvirjev. Želim, da človek, ko končni izdelek obesi na steno, pogleda in vidi točno to, kar si je zaželel.«

Če mu to uspe, pravi, da ve, da je svoje delo opravil dobro.