V Sloveniji se število primerov oslovskega kašlja močno povečuje.
Januarja je Nacionalni inštitut za javno zdravje zabeležil 65 primerov, kar predstavlja znaten porast v primerjavi z lanskim letom, ko so zabeležili skupno 120 primerov.
Po poročanju N1 so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana hospitalizirali dva dojenčka in enega otroka zaradi oslovskega kašlja.
V UKC Ljubljana trije otroci hospitalizirani
Eden izmed hospitaliziranih otrok je bil cepljen, vendar ni bil revakciniran, medtem ko dva dojenčka nista bila cepljena.
Bolezen so diagnosticirali od dva do tri tedne po začetku bolezni, ko antibiotiki niso več učinkoviti.
Zdravljenje otrok je simptomatsko, pri čemer se po potrebi daje kisik.
Dojenčke zaradi možnih zapletov natančno opazujejo, zlasti če se pojavijo daljši napadi s pomodrovanjem, v tem primeru jih premestijo v intenzivno enoto, kjer jih mehansko podpirajo pri dihanju.
Prvotno so se s to boleznijo spopadali predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, kjer so življenje izgubili štirje otroci. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je povečanje števila obolelih v zadnjem času opazilo tudi v več drugih evropskih državah.
Čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje sprva ni beležil porasta okužb, se je situacija zdaj spremenila. Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci. To povečanje deloma pripisujejo epidemiji covid-19.
Pandemija covida-19 je vplivala na precepljenost
Najbolj učinkovit način preprečevanja te bolezni je cepljenje, ki je v Sloveniji obvezno. Cepljenje otrok je vključeno v obvezni program cepljenja, pri čemer se predšolski otroci cepijo v prvih dveh letih življenja, nato v drugem razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.
A je oteženo izvajanje cepljenja med pandemijo covid-19 zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo ter spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema je pripomoglo k zmanjšanju precepljenosti.
Leta 2020 je bila precepljenost za tretji odmerek 95,2-odstotna, leta 2021 86,4-odstotna, leta 2022 pa 89,2-odstotna
V ranljivo skupino spadajo tudi nosečnice
Posebno pozornost pa v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje namenjajo tudi cepljenju nosečnic.
Zaradi povečanega tveganja za dojenčke, priporočajo cepljenje nosečnic po 24. tednu nosečnosti. Ta praksa ustvarja protitelesa, ki se prenašajo na otroka preko posteljice in ga zaščitijo v prvih tednih življenja, preden sam razvije lastno imunost.
Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi.
V letu 2020 je bilo v Sloveniji pri nosečnicah opravljenih 1075 cepljenj proti oslovskemu kašlju.
Kljub izzivom, povezanim s precepljenostjo, ostaja oslovski kašelj obvladljiv v Sloveniji, vendar zdravstvene oblasti še naprej pozivajo k doslednemu cepljenju ter ozaveščanju javnosti o pomenu preprečevanja te nalezljive bolezni dihal.
Več informacij o oslovskem kašlju je na voljo na tej povezavi.
Starejše novice
