Slika je simbolična.
Semena, skeleti, hiške, greznice - vse to so odkopali arheologi na Ptuju, ki imajo polne roke dela.

Skupina STIK na območju Stare steklarske na Ptuju vodi arheološka izkopavanja. Do danes so naleteli že na pogorelo hiško, greznice, skelete, posodo in še marsikaj. 

Prav presenetljiva najdba pa je bila najdba odlično ohranjenih semen. Te so bile stoletja skrite v posodah, ki so jih obvarovale pred zunanjimi dejavniki. 

Kaj bi lahko zraslo iz skrivnostnih semen?

Arheologi so semena previdno shranili v vrečke za nadaljnje analize, mi pa smo se obrnili na Semenarno Ljubljana in Selekcijsko - poskusni center Ptuj za dodatna pojasnila s strani strokovnjakov. 

Taka so bila pojasnila strokovnjakov na Semenarni Ljubljana, kjer si sicer želijo, da bi semena priromala tudi do njih.  

Semena na analizo, nato v muzej

Darko Vernik iz Selekcijsko - poskusnega centra Ptuj je pojasnil, kakšne informacije nudi analiza, na kateri so se znašla semena.

Na analizah želijo dobiti informacijo o tem, za katero vrsto gre in ugotoviti življenjske sposobnosti oziroma ali bo seme sploh kalilo. 

Vernik verjame, da bodo pristojne institucije, ki semena analizirajo, ugotovile za katere vrste rastlin gre. Razpolagajo namreč s široko paleto podatkov. 

Če je semen več, kar jih v ptujskem primeru je, se jih lahko nekaj porabi za test življenjskih sposobnosti, ki pokaže, ali seme sploh lahko kali. Ostalo se praviloma posuši in razstavi v muzeju. 

Možnosti, da bi semena kalila, je zelo malo

Vernik pa pove, da je možnosti, da bi najdena semena kalila, zelo malo. Rastline, ki jih poznamo danes, imajo dovolj specifične oblike semen, da jih lahko strokovnjaki prepoznajo.

Če semen ne bodo prepoznali po obliki in bi morda celo kalila, pa lahko morda naletimo tudi na kaj, kar smo mislili, da je že iztrebljeno

Strokovnjaka za semena pa smo povprašali tudi o tem, ali je kakšna možnost, da naletimo na invazivno vrsto. Odgovarja, da so te rastline najverjetneje rasle na področju Ptuja, zato težko predvidevamo, da bi lahko naleteli na invazivno vrsto. 

»Sicer pa naenkrat vsekakor ne bo teh rastlin na stotine, da bi lahko ušle iz vajeti,« še doda Vernik. 

Bodo stoletna semena kdaj kalila na Ptuju?

Zaenkrat se še ne ve, kam bodo semena romala naprej. Vernik meni, da je smiselno najprej ugotoviti, ali so semena sploh živa in bodo kalila.

Nato morajo preučiti, kakšni pogoji tem dotičnim semenom ustrezajo. 

»Če se pokaže, da jim ustreza klima v Podravju, jih lahko posejemo tudi na Ptuju,« pove. A dodaja, da najbrž ne bodo sejali prve generacije teh semen, saj ne razpolagajo z ustrezno opremo. 

Dodaja, da bi bile posejane stoletne rastline gotovo posebna atrakcija za stroko in radovedneže. A zaenkrat je treba počakati na rezultate analiz. 

»Tudi če seme ni živo, je najdba zelo pomembna in neprecenljiva«

Strokovnjak pa poudarja, da je najdba neprecenljiva - pa če so semena živa ali ne. Veseli so, da so arheologi semena odkrili, saj vrsta teh zanima tako širšo javnost kot strokovnjake. 

Ob tem izpostavlja, da bi bil tudi ptujski center pripravljen na sodelovanje in sejanje semen. 

»Če bi pa še slučajno kaj iz tega zraslo, pa bo vsekakor namenjen najboljši prostor na Selekcijsko - poskusnem centru Ptuj prav za te zgodovinske rastline,« zadovoljno zaključi. 

Starejše novice