Zakaj na križišču Zagrebške in Selske ceste s cesto Na postajo ni krožišča?
Renata Debeljak iz svetniške skupine Lista Andreja Čuša - MI & ČUŠ je podala pobudo za izgradnjo krožišča na križišču Zagrebške ceste, Selske ceste in ceste Na postajo.
Po njenem mnenju bi bila potrebna celostna prometna in prostorska ureditev območja Turnišč, saj gre za prometno zelo obremenjeno in nevarno križišče.
Nevarnost: Nepregledni ovinek in tovorna vozila
»To križišče se nahaja na stičišču treh pomembnih cest, kjer je Zagrebška cesta glavna oziroma prednostna. V tem območju se cesta v nepreglednem levem ovinku nadaljuje proti Suhi veji. Že zaradi same zasnove gre za izredno nevarno prometno točko.
Posebej pomembno je poudariti, da se po tem križišču dnevno odvija tudi obsežen tovorni promet. Tovorna vozila so zaradi svoje velikosti še posebej nevarna v križiščih, kjer ni preglednosti, kjer se vključujejo vozila iz več smeri in kjer pešci nimajo ustrezne zaščite. V trenutni ureditvi ta križišče nikakor ne nudi pogojev za varno souporabo vseh udeležencev.«
Debeljak predlaga, da Mestna občina Ptuj nemudoma pristopi k načrtovanju in izgradnji krožnega križišča na omenjenem območju.
Zakaj krožišče?
Krožišče bi prispevalo k umiritvi prometa in zmanjšanju hitrosti, zlasti iz smeri mesta, hkrati pa bi izboljšalo preglednost in pretočnost prometa.
Omogočilo bi varnejše vključevanje vseh voznikov, tudi tovornih vozil, ter izboljšalo pogoje za pešce in kolesarje. Z njegovo ureditvijo bi zmanjšali možnost zastojev, blokad in prometnih nesreč, je prepričana.
»Pri tem je nujno razmisliti o primernih in varnih priključkih na javno cesto, da ne bi prihajalo do nevarnega vključevanja v promet ali zapiranja dostopnih poti.«
Tukaj še zadruga, cvetličarna in sladoledarna ...
V načrtovanje novega krožišča bi bilo treba vključiti tudi tri gospodarske dejavnosti ob križišču – zadrugo, cvetličarno in sladoledarno, je dejala Debeljak in dodala, da pomembno prispevajo k utripu tega dela mesta, zato jih je treba smiselno vključiti v prostorske načrte.
Zaradi pomanjkanja urejene prometne infrastrukture njihove stranke pogosto parkirajo na neprimernih mestih, recimo ob cesti, na pločnikih in kolesarskih stezah, kar zmanjšuje varnost in pretočnost prometa.
Ob večjem številu obiskovalcev prihaja celo do zasedanja prehodov za pešce in dostopov za intervencijska vozila.
»Zavedam se, da je izgradnja krožišča zahteven in dolgotrajen postopek, zato predlagam kot nujni začasni ukrep omejitev hitrosti na tem odseku na 30 kilometrov na uro, saj trenutni prikazovalnik hitrosti ni dovolj učinkovit.
Omejitev hitrosti bi že kratkoročno izboljšala varnost, še posebej za pešce in kolesarje, in zmanjšala tveganje za nesreče.«
Debeljak je še dodala, da pobuda ni uperjena proti dejavnostim v okolici križišča, temveč je njen namen omogočiti njihovo še varnejše in uspešnejše delovanje.
PREBERITE ŠE:
Tovorni promet je prepovedan. Kaj je rešitev?
Občinska uprava je v odgovoru zapisala, da se zavedajo problematike omenjenega križišča in tovornega prometa.
Tovorni promet je z ustrezno prometno signalizacijo na tem odseku prepovedan, vendar se vozniki tovornih vozil v izogib cestninam na avtocestnem omrežju poslužujejo te krajše, hitrejše in cenovno ugodne prometne povezave, so pojasnili na občini.
»Redarstvo in policija občasno nadzira in ustrezno sankcionira kršitelje ni pa možno zagotoviti, da bo nadzor na omenjenem odseku prisoten vsakodnevno.«
Za omenjeno križišče so bili v preteklosti že izdelani načrti prometne ureditve, a se je zaradi omejenih sredstev izvedla le kolesarska povezava.
Za nadaljnje korake bo treba dokumentacijo posodobiti in uskladiti z novim pravilnikom o projektiranju cest, v okviru tega pa vključiti tudi predloge občanov za celovito ureditev prometa na tem območju, so dejali na ptujski občini.
