Ob dnevu reformacije je danes v evangeličanski cerkvi Aleksandra Terplana v Puconcih potekala svečana Božja služba, ob kateri se evangeličani vsako leto znova spominjajo začetkov reformacije in njenega pomena v današnjem času.
»Reformacija že sama beseda pomeni, da se stvari morajo obnavljati, prenavljati. Če bi rekli, da danes ni potrebne reformacije bi povedali, da je vse vredu, da je vse ok, da je človeško življenje zadovoljivo, temu, pa vemo, da ni tako,« je pojasnila duhovnica Katja Ajdnik.
Brez reformacije povsem drugačen svet
Brez reformacije, versko, kulturnega in političnega gibanja v 16. stoletju bi danes marsikaj izgledalo popolnoma drugače.
»Brez reformacijskega gibanja, bi morda marsikaj zašlo čisto nekam drugam, kot bi moralo, je nam pa to prineslo, kot vsi vemo, marsikaj dobrega v prvi vrsti na duhovni rasti in tega smo deležni verjetno ljudje vseh verstev na svetu,« je dodal Matija Horvat, občan občine Beltinci.
Prve tiskane knjige, Prekmurci dobili svojo slovnico
Reformacija je s Primožem Trubarjem Slovencem prinesla prve tiskane knjige, ob tem se je rodila tudi evangeličanska cerkev.
»Mi pa seveda smo s tem dobili še to svojo bom rekla cerkev, na temeljih svetega pisma, kjer je človek svoboden in odgovorno ustvarjalno bitje,« je dejala Ajdnik.
Slovenski evangeličanski duhovnik Ludvik Novak je poudaril, da so v tem času Prekmurci dobili tudi svojo slovnico. Svojo prekmursko besedo.
Prekmurščina je bila vse do leta 1920 tudi uraden prekmurski slovenski jezik.
Tudi domačini se zavedajo pomembnosti praznika
Svečana Božja služba je letos potekala v cerkvi Aleksandra Terplana v Puconcih.
Gre za izjemno pomemben praznik, ki ga vsak evangeličan obeleži najprej s prihodom v cerkev.
»Tradicionalno za nas evangeličane, da vedno gremo v cerkev, da praznujemo ta dan Primoža Trubarja, Martina Lutra v bistvu slovenski jezik, knjižni jezik, knjige,« nam je za Mariborinfo zaupala ena od domačink Danica Gomboc.
»Ja praznik je, častiti ga je treba, praznovati dan slovenskega jezika,« je dodal domačin Stanislav.
Druženje z najbližjimi in obisk grobov
Kasneje pa bodo dan zapolnili z druženjem z najbližjimi in obiskom grobov.
»Ponavadi se družina zbere tudi pri skupnem kosilu, se pravi stari starši, starši, ponavadi jemo tudi tradicionalno bujto repo, prekmursko jed in domače koline,« je pojasnila Danica Gomboc.
Inšpektorica Nataša Harkai je razložila, da gre v bistvu za cel praznični teden, ki je posvečen spominjanju tistih, ki so bili pred nami in tega kar so nam zapustili.
Pomembno je, da se zavedamo svojih korenin in jih poskušamo na kar se da dober način ohranjati in prenašati naslednjim generacijam, ter jih učiti o možeh, ki so se v preteklosti borili za nas Slovence.
Starejše novice
