Kmetje se kljub škodi se vedno borijo in poskušajo optimistično gledati na prihodnost, ampak brez državne pomoči marsikdo ne bo zmogel.
Tega se zavedajo tudi kmetijski zavodi, ki so na kmetijsko ministrstvo že poslali predloge, s pomočjo katerih bi v prihodnosti lahko omilili posledice neurij.
Tako so kmetje danes državnemu sekretarju na kmetijskem ministrstvu Dariju Krajčiču kazali od toče poškodovane njive, kjer letos ne bo zrasla krma za njihovo živino.
Posledice vidne na vseh poljščinah
Posledice neurij so vidne na vseh poljščinah, koruzi, pšenici, bučah ... Prizadetih je tudi ogromno vinogradov, veliko kmetovalcev je v celoti ostala brez pridelka.
Emil Fras, ki so mu neurja uničila 80 hektarjev pridelka, pojasnjuje, da mu je burno vremensko dogajanje povzročilo pravo razdejanje: »Škoda je bila v celoti na vseh pridelkih, tudi na pšenični tritikali, ker nismo uspeli požeti oziroma je bilo datumsko tako zgodaj ne.«
Kmetovalec Janez Urbanič nam je razložil, da so posledice neurja vidne vsepovsod: »Na naši kmetiji je bilo v bistvu poškodovano čisto vse. Od poljščin, do gozda, do objektov, tako da, ni, kaj ni.«
Prizaneslo pa ni niti vinogradom
Velike posledice so neurja pustila tudi v marsikaterem vinogradu.
»Procentualna škoda bom rekel, na sedmih hektarjih vinograda, 95 odstotkov, na hektarju pa pol pa recimo od 50 do 70 odstotkov,« je dejal znani vinogradnik Alojz Gaube o gromozanski škodi.
Kljub gmotni škodi in mnogim nevšečnostim Gaube ostaja optimističen: »Po pregovoru se reče, to, kar te ne ubije, te krepi. Se pravi, tega imamo že zdaj seveda dovolj, ampak skušali bomo nadomestiti grozdje z drugih nepoškodovanih vinogradov.«
Z današnjim ogledom najbolj prizadetih kmetij je vse razsežnosti neurja spoznal tudi državni sekretar Darij Krajčič, ki se zaveda, da povzročena škoda posamezniku predstavlja obilico preglavic:
»Pravzaprav izjemno katastrofo, ki se je na terenu zgodila, v relativno ozkih pasovih, kar bi iz vidika države rekel, da ni nekaj groznega, iz vidika posameznikov pa je lahko eksistencialna težava.«
90-odstotno sofinanciranje mrež za trajne nasade
Tega se zavedajo tudi pri kmetijsko gozdarskih zavodih, zato so na ministrstvo že poslali predloge, s pomočjo katerih bi pomagali kmetovalcem predhodno zaščititi pridelek.
Eden od predlogov je bil vsaj 90-odstotno sofinanciranje mrež za trajne nasade ...
Irena Leonida Kropf, direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Zavoda Maribor, o protitočni obrambi in dodatnih letalih: »Zaščita proti toči s pomočjo letala, sedaj vemo, da nas brani proti toči samo eno letalo in povedali smo gospodu sekretarju in ga peljali tudi na teren, torej na teren ob mejo z Avstrijo, tam imajo štiri letala.«
Sicer pa na ministrstvu že pripravljajo predlog zakona, kako pomagati tistim, ki so letos utrpeli največje posledice, tega bodo sprejemali 17. avgusta.
»Zlasti tam, kjer je uničenje 100 odstotno, bomo prvič s spremenjeno zakonodajo, priskočili na pomoč, skozi sistem de minimis, ki bo izplačan že letos,« obljublja državni sekretar Krajčič.
Zaradi zapletov z zavarovalnicami nekateri kmeti ne zavarujejo površin
Če bo zakon sprejet, bo država prvič v zgodovini izplačala škodo tudi za tiste kmetijske površine, ki jih je bilo mogoče zavarovati, ampak lastniki tega niso storili.
In zakaj se nekateri kmeti ne odločajo za zavarovalnice, po mnenju Urbaniča, temu predvsem botrujejo zapleti z zavarovalnicami.
Ne glede na vse težave, ki jih letošnje vreme povzroča kmetovalcem, ti po večini ne odnehajo in se trudijo naprej.
Kar pa bo kmete ponovno še dodatno udarilo po denarnici.
Starejše novice
