Naselje Orehova vas se nahaja v občini Hoče - Slivnica, tik ob podravski avtocesti A4 in ima približno 500 prebivalcev.
Tega, kako je kraj dobil ime, res ni težko dognati. Že ob samem vstopu v vas nas pozdravi mogočno drevo oreha. Po pričanju domačinov naj bi v Orehovi vasi nekoč stal obsežen orehov drevored. Ta dolgoživa drevesa tudi danes tukaj krasijo dvorišča kmečkih domov.
»Orehov je bilo res veliko. Ampak žal ji je vedno manj. Saj veste, listje je treba pometat. Ampak je pa prav po Orehovi vasi bilo značilno, da je res bilo orehov veliko,« pripoveduje domačin Marko Čuš.
Na vprašanje, ali tudi na njihovem dvorišču raste oreh, nam je odgovoril, da ne.
90-letna Marija kar kipi od življenja
Med obiskom Čuševih nam je preko ceste že mahala soseda Marija Pungartnik. Ponosno nam pokaže svoja drevesa orehov, ki sta jih s sedaj že pokojnim možem posadila pred približno 50. leti.
»Še vedno rodijo. Vsako leto jih pobiram in zluščim, iz njih pa spečem potico in drugo pecivo,« pravi Marija.
Marija je 90-letna vaščanka, ki kljub visoki starosti živi zelo aktivno. Še vedno rada obuje pohodniške čevlje in v roke prime pohodne palice. Pred približno 65. leti jo je v vas pripeljala ljubezen.
A življenje ji, kot pravi, tudi ni preveč prizanašalo, hitro je ovdovela in ostala sama na kmetiji, na kateri je bilo vedno veliko dela.
»Ojej. Poročni prstan sem znucala na motki. Toliko smo okapali,« se pošali Marija.
Vesela je, da jo vsak dan obišče hči, pa tudi, da je še vedno mobilna. Lani so ji namreč zaradi visoke starosti odvzeli vozniško dovoljenje, a ima sedaj že novo prevozno sredstvo.
»Z njim ne morem divjati, leti samo 15 kilometrov na uro. Se pa lahko peljem tudi do Maribora,« pravi Marija.
Strahu, da bi nekoč tukaj zmanjkalo hrane, ni
Tako kot Marija, se je nekdaj v vasi večina ljudi preživljala s kmetijstvom – vzrejali so pujse in krave ter na poljih obdelovali poljščine, predvsem krompir in koruzo.
»Na naši kmetiji smo bile štiri deklice, vse smo se odločile za izobraževanje in smo šle v šolo. Vendar nas je oče naučil dela na kmetiji. Jaz osebno in ena sestra sva orali, sva bile tudi na tekmovanjih in dobili pokale.
Sicer še je krožek oračev v naši vasi zelo aktiven, sodeluje tudi na državnem prvenstvu,« pove domačinka Bernarda Čuš.
Da bi krajanom tukaj v Orehovi vasi kdaj zmanjkalo hrane, jim tudi danes ni treba skrbeti. V kraju sta še vedno dve veliki kmetiji, že več kot 30 let pa v vasi obratuje tudi sirarna.
Mlečne izdelke izdelujejo iz lokalnega mleka, njihove jogurte in sire pa lahko najdemo tudi na trgovskih policah.
Pred dvema letoma je družinsko sirarno prevzel Marko Čuš, ki nam razkrije, da dobijo krajani v njihovi domači prodajalni, tudi kaj popusta.
»Je, kar obiskano lokalno še vedno. Ampak je pa res, da večinoma ljudje smo bolj komot – raje gremo v trgovino in tam vse nakupimo, tako da smo tudi tam prisotni zato,« pove Čuš.
Na eni strani železnica, na drugi letališče
Sicer pa se je v Orehovi vasi razvijala tudi industrija. Le nekaj sto metrov stran od strnjenega naselja stoji vsem dobro znana lakirnica Magna.
Na območju Orehove vasi pa je tudi Letališče Edvarda Rusjana Maribor, ki je bilo leta 1976 dograjeno za mednarodni civilni promet.
Prebivalci Orehove vasi so eni izmed redkih, ki avtomobila sploh ne bi potrebovali. Skozi vas je speljana železniška proga, ki Orehovo vas povezuje s celotno Slovenijo.
Ob železniški progi živi krajanka Marija Ljubič, ki nam je zaupala, da življenje ob železnici ni ravno idilično.
»Pred leti, ko so tu še vozli vlaki, so kurili na premog. Veste, kako se je kadilo vse ven, da si imel še perilo vse umazano. Zdaj so pa moderni, pa tega več ni.
Sicer tu mene moti, da avti stojijo, deset včasih, ko so zapornice dolgo zaprte. Ampak ugasnil pa noben ne bo avta ne, jaz grem včasih, katerega opozoriti naj ugasne avto ali pa traktor,« pove Marija Ljubič.
Sicer pa je življenje v Orehovi vasi precej mirno, prebivalci pa prijazni in delovni.
»Vsi tisti, ki tukaj živimo. Če se karkoli zgodi stopimo skupaj, sodelujemo. Seveda, je malo tudi vaške nevšečnosti prisotno, vendar dobro režemo. Kraj je lep, ves čas se obnavlja, prenavlja. Mislim, da so ljudje kar zadovoljni,« doda Bernarda Čuš.
Starejše novice
