Foto: Jure Banfi
Le nekaj mesecev po slovesnem odprtju Urada za demografijo se je nova vlada odločila, da ga bo ukinila. Mariborski poslanec in zaposleni na uradu sta povedala, da ju ukinitev urada žalosti in izpostavila, zakaj tega potrebujemo.

Urad za demografijo je vlada z odlokom ustanovila oktobra 2020, konec aprila pa so v Mariboru, natančneje v objektu nekdanje Probanke na Trgu Leona Štuklja, slovesno odprli prostore urada.

Urad za demografijo je vlada po besedah Danila Lončariča, vršilca dolžnosti direktorja urada, ustanovila »za spodbujanje, koordiniranje in usmerjanje aktivnosti demografskega preporoda Slovenije«. 

Kljub temu da je urad za demografijo komaj zaživel, pa ga je nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba na seji 14. julija tudi uradno ukinila.

Urad se ukine 30 dni po objavi odloka v uradnem listu, so sporočili po seji vlade. Njegove pristojnosti seli vlada na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Mariborskega poslanca ukinitev urada žalosti 

Dejan Kaloh, poslanec Slovenske demokratske stranke, je danes pred prostori (zdaj že nekdanjega) Urada za demografijo izrazil nezadovoljstvo s to potezo nove vlade. 

»Le nekaj mesecev nazaj smo tukaj v tretji vladi Janeza Janše tukaj slavnostno odprli Urad za demografijo, kar je bila tudi zaveza v koalicijski pogodbi – da bomo decentralizacijo izvajali v praksi,« je povedal: »Žal sedaj vlada Roberta Goloba ta urad ukinja.«

Pravi, da ga kot mariborskega poslanca to žalosti. »Po začetnem navdušenju nad prevzemom oblasti so najprej želeli seliti Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano. Ko jim to ni uspelo, je prišel na vrsto Urad za demografijo. Ker imajo pri teh odločitvah škarje in platno povsem v rokah, jim je to uspelo,« razlaga Kaloh. 

Kaloh: »Skrbi me molk mariborskega župana«

Kot je povedal Kaloh, ga skrbi molk mariborskega župana Saše Arsenoviča. Ob otvoritvi je Arsenovič sicer dejal, da je ustanovitev Urada za demografijo v Mariboru državotvorno dejanje.

Prav tako ga skrbi molk mariborskih poslancev iz Gibanja svoboda. Kot pravi, z molkom izražajo, da ukinitev urada podpirajo, kar je po mnenju Kaloha nezaupnica mariborskim volivcem

»Po moji oceni je bil Urad za demografijo tisto sidrišče, ki se je res na strokovnem nivoju ukvarjal z vedno večjimi demografskimi izzivi,« razlaga poslanec: »Kot vemo, naravni prirast že od leta 2017 pada. Nam slovenstvo na dolgi rok izumira, po drugi strani pa vlada ta pomemben urad ukinja.«

Takšna politika je 'antimariborska'

»Zelo sem razočaran,« dodaja Kaloh: »Razumite to izjavo kot odločen protest takšni politiki.« Kot pravi, je takšna politika na nek način 'antimariborska', tudi 'antislovenska': »In upam, da se bo to končalo zdaj na začetku mandata, ker drugače ne vem, kaj sledi.«

»Selijo nam državne institucije v Ljubljano, kar je nesprejemljivo,« je jasen. Izpostavlja, da so takšne poteze vlade v nasprotju s tem, kar so govorili pred nastopom mandata. 

Slovenija ima eno najnižjih rodnosti v Evropi

»Obrazložitev, ki ga je dal sedanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se delovno področje Urada za demografijo prekriva s področjem dela ministrstva za delo je popolnoma netočna in zavajajoča,« je povedal Franci Donko, zaposlen na Uradu za demografijo.

»Razlog za demografsko izčrpan slovenski narod, ki ima vse manj otrok, je gotovo odsotnost neke resne demografske politike,« razlaga. 

Ob tem poudarja, da Slovenijo Evropska unija že dolgo časa opozarja, da imamo eno najnižjih rodnosti v Evropi. »Slovenija je dolžna spodbujati, ohranjati prebivalstvo tudi glede rodnosti,« pravi Donko. 

»Prebivalstvo se izredno hitro stara, rojeva se vse manj otrok in po nekih okvirnih ocenah strokovnjakov, manjka že 400 tisoč ljudi za normalno obnavljanje prebivalstva,« razlaga zaposlen na Uradu za demografijo. 

Kot je povedal Donko, je bila povprečna starost mater v Sloveniji 31,1 let: »Odločitev žensk, da odložijo rojstvo prvega otroka je eden od razlogov, da število rojstev v zadnjih letih hitro in drastično pada. Drug razlog pa je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi.«

Ob tem dodaja, da se 13 odstotkov novorojenih otrok v Sloveniji rodi tujkam: »Še bolj se moramo truditi, da se te ljudi integrira, da sprejmejo naše vrednote, da Slovenija obstaja naprej in da se naše prebivalstvo obnavlja.«

Starejše novice